Oddaja”ARS humana” o kratkih zgodbah

Tokratna radijska oddaja ARS humana je bila posvečena predstavitvi dvojne številke revije Dialogov – izboru kratkih zgodb avtorjev, rojenih po letu 1980. (Izbor besedil je opravila literarna urednica revije Petra Kolmančič).

V pogovoru z Markom Goljo smo avtorji Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Vesna Lemaić  in Tomo Podstenšek spregovorili o pisanju kratke proze in se predstavili z branjem (odlomkov) svojih zgodb.

Oddaja je zdaj dosegljiva tudi v radijskem arhivu na povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174641161 .

Vir: rtvslo.si

“Poslovna ideja”

Še ena radijska igra, ki smo jo naredili v okviru projekta radijskih iger na MARŠ-u:

Avtor besedila: Tomo Podstenšek; interpretacija: Tomo Podstenšek, Elvis Berljak, Simon Černelč; Glasba : Vid Drašler, Jošt Drašler, Cene Resnik

Že sam naslov »Poslovna ideja« je jasna aluzija na vseprisotno glorifikacijo podjetništva in na problematičnost sistema vrednot, kjer je na vrhu piramide finančni uspeh, vse ostale stvari pa so drugotnega pomena.

Glavni “junak” je profesionalni oškodovanec v odškodninskih pravnih postopkih – na trgu načrtno išče izdelke, ki ne ustrezajo varnostnim normativom in jih uporablja na način, ki povzroči čim večjo škodo, pri čemer mu ni težko tvegati celo lastnega zdravja. Njegovo vodilo je, da se da tudi brez prsta ali dveh čisto lepo živeti, brez denarja pa ne. V svojih podvigih gre vse dlje in dlje … 

Radijska igra je nastala po motivih kratke zgodbe »Oškodovanec« iz zbirke »Vožnja s črnim kolesom,« ki je izšla leta 2014 pri založbi Droplja.

Projekt radijskih iger na radiu MARŠ je nastal s podporo Mestne občine Maribor. Več na: http://www.radiomars.si/info/radijska-igra/radijska-igra-poslovna-ideja .

“Poletje na balkonu”

V okviru projekta radijskih iger na radiu MARŠ je v lanskem letu nastala tudi tale miniatura, v kateri skozi dialog para, ki v poznopoletnem popoldnevu srka kavo na balkonu, spoznamo marsikaj o njunem odnosu:

Avtor besedila: Tomo Podstenšek: interpretacija: Katja Kosi, Tomo Podstenšek, Simon Černelč, Elvis Berljak; glasba: Marko Ulaga.

Več informacij o igri in celotnem projektu na: http://radiomars.si/info/radijska-igra/radijska-igra-poletje-na-balkonu

Gostovanje v nemškem Marburgu

Med 17. in 18. majem smo Petra Kolmančič, Kristina Kočan in Tomo Podstenšek gostovali v Marburgu na Lani.

Očarljivo mesto z dobro ohranjenim starim mestnim jedrom leži kakšnih sto kilometrov severno od Frankfurta in je že okroglih petdeset let pobrateno s slovenskim Mariborom.

V lanskem letu sta MKC Maribor in Mariborska knjižnica začeli s serijo literarnih gostovanj med pobratenimi mesti, letos je sledil nastop avtorjev iz Gradca, zdaj pa še naše gostovanje v Marburgu, kjer so nas sprejeli profesor in pisatelj Horst Schwebel, predsednik literarnega združenja Neue Literarische Gesellschaft Ludwig Legge ter pisatelj in založnik Karl-Heinz Symon.

Cerkev Sv. Elizabete (Elisabetkirche) so začeli graditi v 13. stoletju in velja za najstarejšo gotsko cerkev v Nemčiji.
V Marburgu sta nekaj let prebivala tudi brata Grimm, na kar nas je med drugim opomnilo tudi teh sedem kozličkov z volkom v sredini.

V okviru našega obiska sta bila organizirana dva javna dogodka; najprej v soboto pesniško branje, na katerem so se predstavili Petra Kolmančič, Kristina Kočan in Ludwig Legge, v nedeljo pa še nastop vseh treh slovenskih avtorjev v Caféju Vetter.

Ludwig Legge, Petra Kolmančič, Gerlinde Schwebel, Kristina Kočan

Predstavitev revije Medmet

Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli je začelo izdajati literarno revijo Medmet. Predstavitev prve številke bo v soboto, 11. 5. 2019, ob 19. uri v prostorih Hostla Gabronka (Bistrica ob Sotli.)

Več o dogodku na: https://www.facebook.com/events/439185643503933/

V reviji je med drugim premierno objavljena tudi moja kratka zgodba Konec sveta, z leposlovnimi in esejističnimi prispevki pa sodelujejo še: Kazimir Kolar, Sanja Počivalšek, Jan Šmarčan, Tone Dodlek, Andrija Škare, Andrej Čerelč, Žarko Milenić, Gregor Lozar, Simon Černelč, Mojcej Marucelj, Mario Berdič.

Prva številka revije je opremljena z likovnimi deli akad. slikarja Petra Krivca

“V času, ko šteje samo dobiček, je vse, kar ne prinaša takojšnje koristi, vedno znova odrinjeno na stranski tir. Ampak avtorji revije Medmet se dobro zavedamo, da nam v življenju ponavadi največ pomenijo ravno tiste stvari, ki so v tej naši potrošniški dobi brez vsakršne vrednosti. To je skratka tisto, čemur je posvečena revija, ki je pravkar pred vami. Če je medmet nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, posnemanje glasov in spodbujanje k dejanju, je revija Medmet medij za raziskovanje teh duševnih stanj, za premišljevanje vtisov iz našega okolja in za spodbujanje k dejavnemu odzivanju nanje.”

(Iz uvodnika glavnega urednika revije Simona Černelča)

Literatura pobratenih mest: Maribor – Gradec / Graz

KAJ? Literarno gostovanje treh avtorjev iz Graza in skupinski literarni večer z avtorjema iz Maribora.

KDO? Pesnik, pisatelj in urednik Andreas Unterweger, pistaeljica in urednica Andrea Stift-Laube, pesnica in performerka Kinga Tóth, pesnik Borut Gombač, pisatelj Tomo Podstenšek; prevajalka in povezovalka dogodka Urška P. Černe.

KJE? V Salonu uporabnih umetnosti, Glavni trg 1, Maribor.

KDAJ? V sredo, 24. aprila 2019, ob 18. uri.

Dogodek poteka v okviru 22. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru.

Odziv na hrvaški prevod romana “Papir, kamen, škarje”

V hrvaškem Novem listu je bil pred nekaj dnevi objavljena recenzija prevoda romana Papir, kamen, škarje.

Avtor zapisa je Marinko Krmpotić, v celoti ga lahko preberete tudi v elektronski izdaji:
http://www.novilist.hr/novilist_public/Kultura/Knjizevnost/Tomo-Podstensek-Kamen-skare-i-papir-Odraz-slovenskog-drustva-u-kojem-ce-se-pronaci-i-Hrvati

Roman je v izvirniku izšel pri založbi Litera (Maribor, 2016), v prevodu Marka Gregurja pa pri založbi Artikulacije (Koprivnica, 2018).

Knjižna paberkovanja in odstiranja

Pred kratkim je izšla zbirka recenzij Miše Gams, ki se pri branju in analizi besedil poslužuje interdisciplinarnih pristopov ter posledično literarna dela pogosto osvetli iz zanimivih in svežih perspektiv.

Med besedili v knjigi so tudi recenzije romanov Sredi pajkove mreže (Litera, 2014), Sodba v imenu ljudstva (Droplja, 2012) in Tihožitje z mrtvo babico (Droplja, 2015).


Miša Gams, Knjižba paberkovanja in odstiranja,
Kulturni center Maribor, 2018

V njej pa lahko najdete seveda še zapise o delih številnih drugih avtorjev kot so Petra Kolmančič, Ivo Svetina, Rok Vilčnik, Kristina Kočan, Tonja Jelen, Tomislav Vrečar, Borut Gombač, Florijan Lipuš, Nataša Sukič, Dušan Šarotar …

Več informacij na:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdUofk7v9vaLvIH6lV6XYuki_Tr4Q4wOUdnlwmTHRvjjhxcpw/viewform?fbclid=IwAR03XJ8kPKbqYrGz_SOsq58xa1ZZjXg4GVktZaeylmbYJWE3cQKqck9puKA

Literarni zdaj-trk

KAJ? Literarni zdaj-trk, pogovor in branje.

KDO? Voditeljica pogovora Tonja Jelen in gost Tomo Podstenšek.

KDAJ? V četrtek, 6. 12. 2018, ob 19. uri.

KJE? Multimedijski center KIBLA, Narodni dom Maribor.

Literarni zdaj-trk izvaja Društvo za sodobno umetnost X-OP s partnerji v okviru mednarodnega projekta sodelovanja Druge besede/Other Words, literarnega kroga za majhne in manjšinske jezike v Evropi.

Več o dogodku na: http://www.kibla.org/novice/novica/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=5462&tx_ttnews%5BbackPid%5D=1&cHash=f73b21ca63  

Kratko branje in podpisovanje knjig na knjižnem sejmu

urnik.jpgV Ljubljani se je začel knjižni sejem in v prvem predverju Cankarjevega doma bo kot vsako leto tudi paviljon LUD Literatura, kjer se lahko podružite z avtorji in kupite knjige po ugodni ceni.

Avtor Ribjega krika sem bralcem na razpolago v sredo okoli 14:30, ko bom tudi prebral kakšno zgodbo ali odlomek iz knjige.

 

Več na:  https://www.facebook.com/events/2109072942490968/

 

Kritika “Ribjega krika” na dobreknjige.si

“Čeprav se Podstenškov (tiho-glasen) »Ribji krik« ukvarja s kompleksnimi in težkimi temami, ki človeku kar zadrgnejo grlo, so zgodbe napete, dramaturško dobro izpeljane, hkrati pa verodostojne in karakterno izdelane. »Ribji krik« je verjetno avtorjeva doslej najboljša knjiga, ki uspe brez pretiranih zastranitev in vrzeli od prve do zadnje strani držati bralčevo pozornost in iz njega tu in tam izvabiti kakšen krik,”  zapiše Tanja Petrič  na portalu dobreknjige.si, kjer v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov od nedavnega objavljajo tudi kritike izbranih knjig.

Celotno kritiko si lahko preberete na dnu strani na: https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=5427

“O ribi, ki ni kričala z balkona …”

… je naslovljena predstavitev zbirk kratkih zgodb O ženski, ki ni hotela balkona (Arjan Pregl) in Ribji krik (Tomo Podstenšek).

42993652_964789553705537_5264472973850443776_n

KAJ? Pogovor o zgodbah. Verjetno tudi malo branja “za pokušino”.

KDO? Avtorja Arjan Pregl in Tomo Podstenšek, z nama se bo pogovarjal urednik knjig Andrej Hočevar, organizatorja dogodka sta LUD Literatura in Salon uporabnih umetnosti Maribor.

KJE? Salon uporabnih umetnosti Maribor.

KDAJ? V torek, 13. novembra 2018, med 18:00 in 20:00.

Več o dogodku na  https://www.facebook.com/events/309689603192302/  , od koder je tudi zgornja slika.

Kritika hrvaškega prevoda romana “Papir kamen, škarje”

V hrvaški literarni reviji Kolo je bila objavljena kritika prevoda romana  Papir, kamen, škarje . Roman je prevedel Marko Gregur, prevod je izšel letos pri založbi Artikulacije, izvirnik pa leta 2016 pri založbi Litera.

Avtorica kritike je Željka Lovrenčić, ki med drugim zapiše:

»Ova vješto ispričana priča koja je ujedno i kritika društva koje dopušta beznađe i otuđenost pojedinca, osim mnoštva psiholoških elemenata i analiza duševnog stanja glavnog junaka romana, sadrži i odlike ponajboljih kriminalističkih romana koje je čine još napetijom i uzbudljivijom. Uistinu se radi o djelu visoke kvalitete.«

 

Kritika Ribjega krika

Na www.ludliteratura.si je bila objavljena kritika zbirke Ribji krik (LUD Literatura, 2017). Avtor zapisa Klemen Kordež je v zaključku posegel po citatu iz pesmi Jureta Jakoba in težko bi se bolj strinjal z izborom verzov za opis atmosfere, ki sem jo v teh zgodbah skušal doseči:

“Za konec bi se zopet povrnil k Jakobu, saj sem med pisanjem pričujoče kritike slučajno prebiral njegov prvenec Tri postaje. Knjigi si, čeprav diametralno drugačni po pristopu in predvsem tonu pisanja, delita nemalo število stičnih točk. Mislim, da naslednji verzi pesmi Samota, analitično izredno zgoščeno povzemajo celotno Podstenškovo zbirko: »Nihče nikdar nikogar / do konca ne najde. Najdejo se različni, razlomljeni, / različno razmaknjeni konci. Potem se zaprejo / kot kraka škarij. / Vsak s svojo nabrušeno / samoto.« Dodajmo: onkraj upa in obupa.”

kritika_Ribji_krik

 

Celotna kritika je na voljo na:

http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/odsev-onkraj-upa-in-obupa/