“Tokrat je to tipična zgodba klasičnega ljubezenskega trikotnika, ki je povedana na čudovit in zelo izviren način, ki junakom zgodbe daje neko novo dimenzijo, ki jo ponavadi pri takšnih vrstah zgodb ne najdemo. Priporočam.”
Celoten zapis o romanu Površinska napetost (Litera, 2021) je na voljo na Hermioninem literarnem blogu:
Nada Breznik je v junijski številki revije Sodobnosti pisala o romanu Površinska napetost (Litera, 2021), o katerem v zaključku zapiše:
“Nedvomno ima rečni rokav svoje čare, saj ob njem »gnezdijo ptice, se mrestijo žabe, nad vodo lebdijo mušice in se spreletavajo kačji pastirji. Po gladini se premikajo vodni drsalci in včasih ob bregu zavijuga gladko telo belouške. Nekega dne pa voda spet izbere drugo pot in opuščeni rečni rokav se spremeni v mrtvico z usmrajeno stoječo vodo, ki počasi izhlapeva, dokler ne bo ostala na tistem mestu samo še blatna mlaka, razraslo trstičje in vonj prepotenih rjuh.« To je edini poetični odlomek, lirični odmik iz sicer realistične pripovedi, ki bo bralce zagotovo pritegnila, saj je avtorju uspelo iz že ničkolikokrat slišane zgodbe o ljubezenskem trikotniku ustvariti malce drugačno, spet zanimivo in ravno prav napeto pripoved. Konec romana je dovolj odprt, da dopušča dvome in ponuja možnost različnih interpretacij.“
V Mestni knjižnici Ljubljana so svojim bralcem priporočili in takole na kratko predstavili roman Površinska napetost (Litera, 2021):
V Dnevniku je bil v tedenskem izboru novih knjig na kratko predstavljen tudi roman Površinska napetost (Litera, 2021):
Za revijo Literatura je Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021) vzela pod drobnogled Silvija Žnidar, ki v zaključku zapiše:
“Za konec lahko tako rečemo, da nam bodo Podstenškove zgodbe zagotovo ostale v spominu: z izbranim načinom naracije vnašajo v literarni prostor svojstveno svežino, na nekatere problematike sodobnega sveta in družbe opozarjajo na samosvoj način, pri čemer pa bralce vselej prepričujejo tudi s svojim klepetavim tekočim, razgibanim jezikom. /…/”
Celotna kritiko
V aprilski številki revije Bukla je bila objavljena recenzija romana Površinska napetost (Litera, 2021):
“Izviren roman, ki takoj vzbudi zanimanje bralca in ga mestoma tudi nasmeji.”
Sabina Burkeljca, Bukla
Roman Površinska napetost (Litera, 2021) je na Biblosu zdaj na voljo tudi v elektronski obliki:
Predstavitev romana Površinska napetost (Litera, 2021) v oddaji Zbrano, zapisano, prebrano na Radiu Maribor:
KAJ? Predstavitev romana Površinska napetost (Litera, 2021), pogovor o knjigi.
KDO? Avtor Tomo Podstenšek in urednica Gabriela Babnik, založba Litera.
KDAJ? V sredo, 16. 3. 2022 ob 18. uri.
KJE? V Vetrinjskem dvoru, Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor.
Več od dogodku: https://www.vetrinjski-dvor.si/dogodki/tomo-podstensek-povrsinska-napetost/
V času hiperprodukcije, ko se zdi vse hipno in minljivo, me vedno malo preseneti, da dobrih deset let po izidu moj prvenec Dvigalo (Litera, 2011) še zmeraj sproža odzive.
Včasih imam ob tem malo mešane občutke, ker bi seveda to zgodbo danes izpisal popolnoma drugače (in upam, da tudi bolje :)), večinoma pa sem vesel, ker očitno knjiga uspe nagovoriti bralce in nudi dovolj izhodišč za razmisleke o človeški naravi.
Skratka, zapis o Dvigalu na Hermioninem literarnem blogu, ki ga lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.
30. novembra sva se na Literarni postaji z moderatorko Danajo Lorenčič pogovarjala o Zgodbah za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021). Zvočni posnetek dogodka, ki ga je organizarala Mariborska knjižnica, je zdaj na voljo na spodnji povezavi :
Vir: https://www.mb.sik.si/predstavitev-knjige-zgodbe-za-lazji-konec-sveta.html
Na blogu Matic piše je Matic Slapšak vzel pod drobnogled Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), o katerih med drugim pravi:
“Morda sta me najbolj navdušili Pom poko pom no pom o nenavadnem opazovalcu rakunjih psov in pa čisto malo povezana Zgodba z epilogom o policistu, ki začne raziskovati skrivnostno izginotje svojega kolega, pa pristane v vrtincu nenavadnosti in absurdnosti. Z mojstrskim zaključkom.”
Celoten zapis lahko preberete na: https://maticpise.com/2021/09/21/zgodbe-za-lazji-konec-sveta/ .
V septembrski številki revije Sodobnost je objavljena kratka zgodba Rudi z enim pljučnim krilom. (Če po naslovu še niste uganili, v kakšnem slogu je napisana, prilagam še en kratek degustacijski odlomek. :))
“Skozi zavese na oknu se je precejala mesečina in risala na steno migetajoč pravokotnik. Ugibal sem, kako dolgo bom še čakal na obljubljeni avto. Stric še ni bil tako zelo star, to je res, ampak imel je samo polovico pljuč in slabo srce, kar mi je vlivalo nekaj upanja … “
“Pod srhom in humorjem pa stoji trden temelj zgodb – razmislek o tistem, kar je resnično pomembno in o tistem, kar nas žene skozi vsakdanjik, o izmuzljivem iskanju bistva in bolečem grebenju za smislom,” je med drugim o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021) zapisala Maja Črepinšek; njeno celotno predstavitev knjige lahko preberete tukaj.
Tonja Jelen mi je za portal KMCS postavila nekaj vprašanj o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021), celoten intervju lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo:
Minuli vikend je v prostorih KIBLA PORTAL-a na območju nekdanje tekstilne tovarne in predilnice potekal umetniški program mednarodnega projekta RESCUE, ki ga v Mariboru organizira Društvo za sodobno umetnost X-OP.
V okviru projekta so se odvijale tudi delavnice pisanja kratke zgodbe na temo industrijske dediščine, pisni izdelki, ki so nastali, pa so zbrani v knjižici s pomenljivim naslovom Delavke in delavci so odšli, kaj pa zdaj?, ki jo lahko v PDF formatu poiščete in preberete na strani: http://www.x-op.eu/sl/novica/kreativni-impulzi-industrijske-dediscine .
Knjižico je ilustrirala Janja Kosi, oblikovala jo je Brina Fekonja, urednica in kuratorka celotnih delavnic je bila Irena Borić.
Udeleženke delavnic in avtorice prispevkov so Katja Cafuta, Maja Horvat in Robin Marn, eno zgodbo pa sem na povabilo organizatorjev kot mentor delavnic prispeval tudi sam.
Na spletni strani z bralnimi priporočili slovenskih splošnih knjižnic dobreknjige.si se je znašla tudi zbirka Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), ki je na “metru karakteristik” med drugim označena kot zabavna in skrajno nepredvidljiva knjiga.
Več na spodnji povezavi, avtorica predstavitve je Staša Kumše iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Začenja se poletje in pri založbi Miš so pripravili paket priporočil za branje v vročih dneh, med njimi je tudi knjiga Zgodbe za lažji konec sveta, o kateri Irena Miš Svoljšak zapiše:
“Mi je dalo misliti, ko sem v eni od zgodb prebrala: ‘Če iščeš Boga si v veliki nevarnosti, da boš našel samega sebe.’ Za vse smo odgovorni sami, pravi, če si Bog, ni več izgovorov, ukrepati moraš. A tudi če nisi Bog, si za marsikaj odgovoren sam in moraš ukrepati, ugotoviš po razmisleku. Čips, pivo in televizija zagvišno ne pomenijo, da je vse v najlepšem redu … Tudi tole mater Miš črviči to ukrepanje in odgovornost, raje bi imela mirno poletje s čipsom in pivom. No, televizije tudi če ni, da so le knjige.”
Celotno priporočilo za to in druge knjige lahko preberete na straneh založbe: https://www.miszalozba.com/aktualno/poletna-misja-priporocila/
V okviru 24. slovenskih dnevov knjige v Mariboru poteka knjižni sejem na Grajskem trgu, kjer sta me drugimi knjigami na Literini stojnici na voljo romana Kar se začne z nasmehom in Papir, kamen, škarje, na stojnici založbe Miš pa lahko najdete tudi čisto novo zbirko kratkih zgodb Zgodbe za lažji konec sveta.
V okviru dogodkov Slovenskih dnevov knjige bo v petek, 18. junija 2021, ob 16:00 na vrtu Društva slovenskih pisateljev potekal tudi pogovor z avtorji, ki sodelujemo v rezidenčnem projektu Odisejevo zatočišče.
Tomo Podstenšek 