/…/

Ko me je zagledal, je za hip obstal, najprej nekaj zajecljal in se nerodno prestopil, potem pa se le predstavil in povedal, da je pisatelj.

»Oprostite, da vas motim in da sem se kar tako pojavil na vašem domu, ampak nisem vedel, kako naj z vami drugače stopim v stik.«

»In kaj bi radi? Naj uganem: predlagali boste, naj postanem vaš mecen in vas preživljam, da boste lahko v miru pisali svoje umotvore. Imam prav?«

»Pravzaprav ne … No, čeprav se tudi tega ne bi branil, priznam. Ampak v bistvu sem vam hotel predlagat, da bi napisal vašo biografijo.«

»Mojo biografijo? Koga bi pa to zanimalo?«

»Marsikoga. Ljudje danes hrepenijo po resničnih zgodbah, ki so se zgodile resničnim osebam. Biografije so zdaj zelo popularne. Biografije in kriminalke, to se še najbolj prodaja … Idealno bi seveda bilo, če bi lahko oboje združil v eno. Ampak sklepam, da nimate nobenih povezav s kriminalnim podzemljem. Ali pač?«

Poslal sem mu pogled, ki mu je dal vedeti, da bo imel kmalu prvo truplo za svoj roman, če bo še dolgo postavljal neumna vprašanja.

/…/