KAJ? Predstavitev romana Površinska napetost (Litera, 2021), pogovor o knjigi.
KDO? Avtor Tomo Podstenšek in urednica Gabriela Babnik, založba Litera.
KDAJ? V sredo, 16. 3. 2022 ob 18. uri.
KJE? V Vetrinjskem dvoru, Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor.
Več od dogodku: https://www.vetrinjski-dvor.si/dogodki/tomo-podstensek-povrsinska-napetost/
V času hiperprodukcije, ko se zdi vse hipno in minljivo, me vedno malo preseneti, da dobrih deset let po izidu moj prvenec Dvigalo (Litera, 2011) še zmeraj sproža odzive.
Včasih imam ob tem malo mešane občutke, ker bi seveda to zgodbo danes izpisal popolnoma drugače (in upam, da tudi bolje :)), večinoma pa sem vesel, ker očitno knjiga uspe nagovoriti bralce in nudi dovolj izhodišč za razmisleke o človeški naravi.
Skratka, zapis o Dvigalu na Hermioninem literarnem blogu, ki ga lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.
30. novembra sva se na Literarni postaji z moderatorko Danajo Lorenčič pogovarjala o Zgodbah za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021). Zvočni posnetek dogodka, ki ga je organizarala Mariborska knjižnica, je zdaj na voljo na spodnji povezavi :
Vir: https://www.mb.sik.si/predstavitev-knjige-zgodbe-za-lazji-konec-sveta.html
Na blogu Matic piše je Matic Slapšak vzel pod drobnogled Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), o katerih med drugim pravi:
“Morda sta me najbolj navdušili Pom poko pom no pom o nenavadnem opazovalcu rakunjih psov in pa čisto malo povezana Zgodba z epilogom o policistu, ki začne raziskovati skrivnostno izginotje svojega kolega, pa pristane v vrtincu nenavadnosti in absurdnosti. Z mojstrskim zaključkom.”
Celoten zapis lahko preberete na: https://maticpise.com/2021/09/21/zgodbe-za-lazji-konec-sveta/ .
V septembrski številki revije Sodobnost je objavljena kratka zgodba Rudi z enim pljučnim krilom. (Če po naslovu še niste uganili, v kakšnem slogu je napisana, prilagam še en kratek degustacijski odlomek. :))
“Skozi zavese na oknu se je precejala mesečina in risala na steno migetajoč pravokotnik. Ugibal sem, kako dolgo bom še čakal na obljubljeni avto. Stric še ni bil tako zelo star, to je res, ampak imel je samo polovico pljuč in slabo srce, kar mi je vlivalo nekaj upanja … “
“Pod srhom in humorjem pa stoji trden temelj zgodb – razmislek o tistem, kar je resnično pomembno in o tistem, kar nas žene skozi vsakdanjik, o izmuzljivem iskanju bistva in bolečem grebenju za smislom,” je med drugim o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021) zapisala Maja Črepinšek; njeno celotno predstavitev knjige lahko preberete tukaj.
Tonja Jelen mi je za portal KMCS postavila nekaj vprašanj o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021), celoten intervju lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo:
Minuli vikend je v prostorih KIBLA PORTAL-a na območju nekdanje tekstilne tovarne in predilnice potekal umetniški program mednarodnega projekta RESCUE, ki ga v Mariboru organizira Društvo za sodobno umetnost X-OP.
V okviru projekta so se odvijale tudi delavnice pisanja kratke zgodbe na temo industrijske dediščine, pisni izdelki, ki so nastali, pa so zbrani v knjižici s pomenljivim naslovom Delavke in delavci so odšli, kaj pa zdaj?, ki jo lahko v PDF formatu poiščete in preberete na strani: http://www.x-op.eu/sl/novica/kreativni-impulzi-industrijske-dediscine .
Knjižico je ilustrirala Janja Kosi, oblikovala jo je Brina Fekonja, urednica in kuratorka celotnih delavnic je bila Irena Borić.
Udeleženke delavnic in avtorice prispevkov so Katja Cafuta, Maja Horvat in Robin Marn, eno zgodbo pa sem na povabilo organizatorjev kot mentor delavnic prispeval tudi sam.
Na spletni strani z bralnimi priporočili slovenskih splošnih knjižnic dobreknjige.si se je znašla tudi zbirka Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), ki je na “metru karakteristik” med drugim označena kot zabavna in skrajno nepredvidljiva knjiga.
Več na spodnji povezavi, avtorica predstavitve je Staša Kumše iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Začenja se poletje in pri založbi Miš so pripravili paket priporočil za branje v vročih dneh, med njimi je tudi knjiga Zgodbe za lažji konec sveta, o kateri Irena Miš Svoljšak zapiše:
“Mi je dalo misliti, ko sem v eni od zgodb prebrala: ‘Če iščeš Boga si v veliki nevarnosti, da boš našel samega sebe.’ Za vse smo odgovorni sami, pravi, če si Bog, ni več izgovorov, ukrepati moraš. A tudi če nisi Bog, si za marsikaj odgovoren sam in moraš ukrepati, ugotoviš po razmisleku. Čips, pivo in televizija zagvišno ne pomenijo, da je vse v najlepšem redu … Tudi tole mater Miš črviči to ukrepanje in odgovornost, raje bi imela mirno poletje s čipsom in pivom. No, televizije tudi če ni, da so le knjige.”
Celotno priporočilo za to in druge knjige lahko preberete na straneh založbe: https://www.miszalozba.com/aktualno/poletna-misja-priporocila/
V okviru 24. slovenskih dnevov knjige v Mariboru poteka knjižni sejem na Grajskem trgu, kjer sta me drugimi knjigami na Literini stojnici na voljo romana Kar se začne z nasmehom in Papir, kamen, škarje, na stojnici založbe Miš pa lahko najdete tudi čisto novo zbirko kratkih zgodb Zgodbe za lažji konec sveta.
V okviru dogodkov Slovenskih dnevov knjige bo v petek, 18. junija 2021, ob 16:00 na vrtu Društva slovenskih pisateljev potekal tudi pogovor z avtorji, ki sodelujemo v rezidenčnem projektu Odisejevo zatočišče.
Iz tiskarne so prišle Zgodbe za lažji konec sveta, ki na približno 250 straneh prinašajo petnajst raznolikih, a med seboj vendarle povezanih kratkih zgodb s fantazijskimi elementi.
Knjiga je izšla pri založbi Miš, uredila jo je Tina Kozin, za lekturo je poskrbela Tanja Zečević, naslovnico pa je oblikoval Žiga Valetič.
Revija Nebulae nadaljuje tradicijo svojega predhodnika Novega zvona in tako eno številko letno nameni erotično obarvanim besedilom. V tokratni je tudi moja kratka zgodba Brez besed, za katero si drznem reči, da ima kljub spogledovanju s pornografijo pomembno sporočilo.
Nekaj uvodnih odstavkov lahko preberete spodaj, celotno zgodbo pa v reviji, ki je prostno dostopna v PDF formatu na: https://novizvon.com/2021/06/05/nebulae-x-iii/ .
(Nadaljevanje zgodbe na str. 5: https://novizvon.files.wordpress.com/2021/06/junij21_koncna.pdf )
Tokrat na Hermioninem literarnem blogu:
Celoten zapis lahko preberete na povezavi: http://hermioninblog.blogspot.com/2021/05/tomo-podstensek-kar-se-zacne-z-nasmehom.html
Za rubriko Knjigožerci, ki domuje na spletnem blogu Knjižni kažipot, ureja pa jo Sandra Dobnikar, sem odgovoril na nekaj vprašanj o branju, knjigah in še čem …
“Mesečno rubriko Knjigožerci je navdihnila The Guardianova rubrika Books that made me, kjer o knjigah in branju povprašujejo znane avtorje. Knjigožerci so osredotočeni na bralce: profesionalne in ljubiteljske. Na bralce, ki svoje zapise delijo na Instagramu ali blogu. Na bralce, ki pišejo ali prevajajo. Na tiste, ki enostavno radi berejo. Na začetku je rubrika našla svoj dom na mojem Instagram profilu Do zadnje strani, se nato preselila na YouTube, sedaj pa se je zasidrala na blogu.” (Sandra Dobnikar)
Sodbo v imenu ljudstva, ki je bila leta 2013 med nominiranci za nagrado kresnik, lahko zdaj ne samo berete, ampak tudi poslušate – na platformi audibook.si je roman dostopen v obliki avdio knjige.
Koncept delovanja založbe Audibook sicer temelji na plačljivi izposoji posnetkov, ob prenosu mobilne aplikacije pa lahko poslušate knjige 90 dni brezplačno.
Že kak teden nazaj sem Barbari Žvirc, ki na Instagramu kot @izposojevalka_besed v rubriki #knjižnicaliteratov predstavlja (mlade) slovenske literate, odgovoril na nekaj vprašanj:
Nadaljevanje intervjuja na Instagramu pod navedenimi ključniki.
Pri spodbujanju branja in širjenju informacij o knjižnih novostih imajo tudi pri nas vse večjo vlogo zapisi na (literarnih) blogih. Na strani Drobci sreče lahko med predlogi za branje najdete kratko predstavitev romana Kar se začne z nasmehom (Litera, 2020):
Tudi zato, ker je zaradi vseh omejitev in protivirusnih ukrepov organiziranje literarnih večerov precej oteženo, so se pri Literi odločili posneti predstavitvene intervjuje z avtorji knjig, ki so pred kratkim izšle pri tej založbi. O romanu Kar se začne z nasmehom se je z mano pogovarjala Simona Kopinšek.
Tomo Podstenšek 