O “Zgodbah za lažji konec sveta”

“Pod srhom in humorjem pa stoji trden temelj zgodb – razmislek o tistem, kar je resnično pomembno in o tistem, kar nas žene skozi vsakdanjik, o izmuzljivem iskanju bistva in bolečem grebenju za smislom,” je med drugim o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021) zapisala Maja Črepinšek; njeno celotno predstavitev knjige lahko preberete tukaj.

Intervju o zbirki kratkih zgodb

Tonja Jelen mi je za portal KMCS postavila nekaj vprašanj o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021), celoten intervju lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo:

Vir: https://homocumolat.com/2021/09/20/na-splosno-bi-rekel-da-sem-zadovoljen-ce-mi-uspe-v-zakljucku-doseci-da-bralec-vse-tisto-kar-je-prebral-pred-tem-nenadoma-ugleda-v-malo-drugacni-luci/?fbclid=IwAR3ng_xsPS1dKLCbTZPsIi1rFFEdm5-tHjoXFsZWMWRN_yWqrUa-mbK2GDs

Delavke in delavci so odšli, kaj pa zdaj?

Minuli vikend je v prostorih KIBLA PORTAL-a na območju nekdanje tekstilne tovarne in predilnice potekal umetniški program mednarodnega projekta RESCUE, ki ga v Mariboru organizira Društvo za sodobno umetnost X-OP.

V okviru projekta so se odvijale tudi delavnice pisanja kratke zgodbe na temo industrijske dediščine, pisni izdelki, ki so nastali, pa so zbrani v knjižici s pomenljivim naslovom Delavke in delavci so odšli, kaj pa zdaj?, ki jo lahko v PDF formatu poiščete in preberete na strani: http://www.x-op.eu/sl/novica/kreativni-impulzi-industrijske-dediscine .

Knjižico je ilustrirala Janja Kosi, oblikovala jo je Brina Fekonja, urednica in kuratorka celotnih delavnic je bila Irena Borić.

Udeleženke delavnic in avtorice prispevkov so Katja Cafuta, Maja Horvat in Robin Marn, eno zgodbo pa sem na povabilo organizatorjev kot mentor delavnic prispeval tudi sam.

O “Zgodbah za lažji konec sveta” na portalu dobreknjige.si

Na spletni strani z bralnimi priporočili slovenskih splošnih knjižnic dobreknjige.si se je znašla tudi zbirka Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), ki je na “metru karakteristik” med drugim označena kot zabavna in skrajno nepredvidljiva knjiga.

Več na spodnji povezavi, avtorica predstavitve je Staša Kumše iz Mestne knjižnice Ljubljana.

Vir: https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=9157

Poletna mišja priporočila

Začenja se poletje in pri založbi Miš so pripravili paket priporočil za branje v vročih dneh, med njimi je tudi knjiga Zgodbe za lažji konec sveta, o kateri Irena Miš Svoljšak zapiše:

“Mi je dalo misliti, ko sem v eni od zgodb prebrala: ‘Če iščeš Boga si v veliki nevarnosti, da boš našel samega sebe.’ Za vse smo odgovorni sami, pravi, če si Bog, ni več izgovorov, ukrepati moraš. A tudi če nisi Bog, si za marsikaj odgovoren sam in moraš ukrepati, ugotoviš po razmisleku. Čips, pivo in televizija zagvišno ne pomenijo, da je vse v najlepšem redu … Tudi tole mater Miš črviči to ukrepanje in odgovornost, raje bi imela mirno poletje s čipsom in pivom. No, televizije tudi če ni, da so le knjige.”

Celotno priporočilo za to in druge knjige lahko preberete na straneh založbe: https://www.miszalozba.com/aktualno/poletna-misja-priporocila/

Kratka zgodba v erotični številki Nebule

Revija Nebulae nadaljuje tradicijo svojega predhodnika Novega zvona in tako eno številko letno nameni erotično obarvanim besedilom. V tokratni je tudi moja kratka zgodba Brez besed, za katero si drznem reči, da ima kljub spogledovanju s pornografijo pomembno sporočilo.

Nekaj uvodnih odstavkov lahko preberete spodaj, celotno zgodbo pa v reviji, ki je prostno dostopna v PDF formatu na: https://novizvon.com/2021/06/05/nebulae-x-iii/ .

(Nadaljevanje zgodbe na str. 5: https://novizvon.files.wordpress.com/2021/06/junij21_koncna.pdf )

Intervju za rubriko Knjigožerci

Za rubriko Knjigožerci, ki domuje na spletnem blogu Knjižni kažipot, ureja pa jo Sandra Dobnikar, sem odgovoril na nekaj vprašanj o branju, knjigah in še čem …

Vir: https://knjiznikazipot.si/tomo-podstensek/

Mesečno rubriko Knjigožerci je navdihnila The Guardianova rubrika Books that made me, kjer o knjigah in branju povprašujejo znane avtorje. Knjigožerci so osredotočeni na bralce: profesionalne in ljubiteljske. Na bralce, ki svoje zapise delijo na Instagramu ali blogu. Na bralce, ki pišejo ali prevajajo. Na tiste, ki enostavno radi berejo. Na začetku je rubrika našla svoj dom na mojem Instagram profilu Do zadnje strani, se nato preselila na YouTube, sedaj pa se je zasidrala na blogu.” (Sandra Dobnikar)

Roman “Sodba v imenu ljudstva” tudi kot zvočna knjiga

Sodbo v imenu ljudstva, ki je bila leta 2013 med nominiranci za nagrado kresnik, lahko zdaj ne samo berete, ampak tudi poslušate – na platformi audibook.si je roman dostopen v obliki avdio knjige.

Koncept delovanja založbe Audibook sicer temelji na plačljivi izposoji posnetkov, ob prenosu mobilne aplikacije pa lahko poslušate knjige 90 dni brezplačno.

Intervju za rubriko #knjižnicaliteratov

Že kak teden nazaj sem Barbari Žvirc, ki na Instagramu kot @izposojevalka_besed v rubriki #knjižnicaliteratov predstavlja (mlade) slovenske literate, odgovoril na nekaj vprašanj:

View this post on Instagram

▶️ Tomo Podstenšek je avtor šestih romanov in dveh zbirk kratke proze, občasno objavlja tudi v različnih literarnih revijah, več njegovih besedil pa je bilo odkupljenih na različnih natečajih RTV Slovenija in predvajanih v radijskem programu. Razen pisanja se tu in tam preizkuša tudi kot režiser otroških in odraslih gledaliških skupin ter deluje pri različnih kulturnih projektih. (Več na: www.tomopodstensek.com.) Trenutno dela na svojem novem romanu, ob tem vsake toliko napiše še kakšno kratko zgodbo. Tomo ima v #knjižniciliteratov št. 48. ▫️▫️ 💬 IB 👨‍💻 Tomo Podstenšek 📷 Tomo z romanom Kar se začne z nasmehom, ki je izšel letos pri @literamaribor. (foto: osebni arhiv) 🔺 ➀/➄ 🔻 TOMO V DESETIH BESEDAH 🔹 Trenutno nekdo, ki se že petnajst minut neuspešno trudi stlačiti v deset besed. ▫️▫️ IB: Če te nenapovedano obiščemo doma v sredo zjutraj ob pol osmih – kaj počneš in kdo ti dela družbo oz. kaj te obdaja? ▫️ TP: Zadnje čase vstajam okoli sedmih, tako da ob pol osmih navadno zajtrkujem in srkam kavo v družbi kakšne knjige in pametnega telefona, na katerem zjutraj preletim novice. (No, vsaj želim si, da bi me nenapovedan obisk zalotil v takšnih okoliščinah, v resnici pa bi hišni zvonec najbrž pozvonil ravno v trenutku, ko bi bil še pod prho ali na straniščni školjki.) ▫️▫️ IB: Kako se odvija tvoj dan, ko je na vrsti pisanje? ▫️ TP: Uh, čisto odvisno od tega, kaj pišem in v kateri fazi dela se nahajam. Sicer nimam stalnega urnika, večinoma pa v tistih najbolj intenzivnih obdobjih pišem v treh kosih. Začnem okoli devetih in pišem do kosila – to je nekakšno ogrevanje, ko najprej preberem, kar je nastalo prejšnji dan, ter nadaljujem, kjer sem ostal. Drugič sedem za računalnik po kosilu in popoldanski kavi. In potem še enkrat pozno zvečer, ko sem navadno najbolj produktiven. V vmesnih pavzah pa branje, rekreacija, druženje z najbližjimi … Običajno življenje pač, samo malo bolj raztrgano, sproščeno, upogljivo in prilagodljivo kot pri ljudeh, ki delajo od šeste do druge ali od devete do pete. ▫️▫️ #tomopodstenšek #pisatelj #proza #kratkazgodba #roman #mladiliterati #slovenskaproza #slovenskaliteratura #knjižnicaliteratov #drugasezona #promotorkamladihliteratov

A post shared by ʙᴀʀʙᴀʀᴀ žᴠɪʀᴄ (@izposojevalka_besed) on

View this post on Instagram

💬 IB 👨‍💻 Tomo Podstenšek 📷 Tomo je nekaj mesecev preživel v Valencii, ki se mu zdi res fantastično mesto, v katerega bi se z veseljem kdaj vrnil. (foto: osebni arhiv) 🔺 ➁/➄ 🔻 IB: Če bi lahko bil karkoli, bi bil še zmeraj (tudi) pisatelj? ▫️ TP: Ja, danes si res težko predstavljam, da bi lahko z enakim veseljem celo življenje počel karkoli drugega. Je pa s tem tako, da se skozi vsako aktivnost človek ne le realizira, ampak tudi konstruira – kar počnemo in čemur namenjamo veliko časa in energije, nas oblikuje. In mene je kombinacija življenjskih okoliščin in lastnih vzgibov pač izoblikovala v pisatelja. V nekem vzporednem vesolju sem morda prav srečen vrtnar, slikar ali avtomehanik. ▫️▫️ IB: Kdo iz pisateljskega sveta te navdihuje in zakaj? ▫️ TP: Nikoli nisem imel enega samega »vzornika«, »najljubše knjige« ali »najljubšega pisatelja«, s svojimi deli me na različne načine nagovarja in navdihuje veliko avtorjev, vsak pač na svoj način. Ewan McIwan z zgoščeno fabulativnostjo, Toni Morrison s sposobnostjo nepatetičnega ubesedovanja bolečine, Alice Munro z občutkom za nianse v medčloveških odnosih, Paolo Giordano s profluenco, izčiščenostjo in zračnostjo pisave, Viktor Pelevin z globoko metaforičnostjo fantazijskih elementov, Veronika Simoniti z gibkostjo jezika, Vinko Möderndorfer s produktivnostjo in vsestranskostjo, Anja Mugerli z izjemno uravnoteženostjo pripovednih elementov v kratkih zgodbah … ▫️▫️ IB: Glasba, film, predstava/razstava in knjiga, ki te je prevzela v zadnjega pol leta? ▫️ TP: Glasba: Madre anoche en las trincheras v priredbi Raquel Eugenio. Film: Hm, najprej sem se spomnil na španski film El hojo (režija Gaztelu-Urrutia), tako da naj bo kar ta … Predstava/razstava: Ogledov predstav in razstav je bilo zaradi vseh protivirusnih ukrepov in omejitev v zadnjih mesecih sicer bolj malo, me je pa recimo navdušila razstava Jožeta Štubica Glorious Twelfth, ki je bila spomladi v mariborski KIBLI. Knjiga: Guadalupe Nettel: Bodljikave zgodbe. ▫️▫️ #tomopodstenšek #pisatelj #proza #kratkazgodba #roman #mladiliterati #slovenskaproza #slovenskaliteratura #knjižnicaliteratov #drugasezona #promotorkamladihliteratov

A post shared by ʙᴀʀʙᴀʀᴀ žᴠɪʀᴄ (@izposojevalka_besed) on

Nadaljevanje intervjuja na Instagramu pod navedenimi ključniki.

V nedeljski radijski knjižnici o romanu Dvigalo

V oddaji 7. stran na 1. programu Radia Slovenija knjige izbirajo, priporočajo, prebirajo in komentirajo poslušalci. Sonja Pirman, sicer tudi voditeljica literarnih večerov v Mestni knjižnici Ljubljana, je spregovorila o svoji bralni izkušnji z romanom Dvigalo (Litera, 2011). Prispevek lahko poslušate v radijskem arhivu:

https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/7-stran-33/

Bralna čajanka: Dvigalo

V časih, ko se domala vse obravnava kot potrošni material, namenjen hipni konzumaciji in še hitrejši pozabi, je res lepo videti, da knjige po slabem desetletju od izdaje še zmeraj najdejo poti do bralcev. V bralni skupini knjižnice Grba, ki jo vodi Sonja Pirman, se bodo tako naslednji teden pogovarjali o romanu Dvigalo (Litera, 2011).

https://www.mklj.si/prireditve/item/23196-bralna-cajanka-dvigalo-tomo-podstensek

Izbrane kritike slovenskih romanov

Pred kratkim je pri LUD Literaturi v zbirki Novi pristopi izšla knjiga Tine Vrščaj Kritičarka na drevesu. Med izborom avtoričinih kritik sodobne domače literarne produkcije je tudi zapis o romanu Sodba v imenu ljudstva (Droplja, 2012), ki je bil kasneje nominiran za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta.

Kritika je bila prvotno objavljena v štirinajstnevniku Pogledi, namenjenemu kulturi in družbenim vprašanjem, z ukinitvijo katerega se je prostor za refleksijo umetnosti v tiskanih medijih znatno skrčil. No, za njim sta ostala vsaj spletna stran pogledi.si in (za zdaj še prosto dostopen) arhiv z bogato vsebino člankov, med katerimi je tudi zgoraj omenjeni zapis: https://pogledi.delo.si/knjiga/v-imenu-ljudstva-na-lastno-pest .