V avgustovski številki Novega zvona, “spletne revije za vse oblike literarne umetnosti“, je bila objavljena kratka zgodba z naslovom Tehnični in registracija.
Pred kratkim je pri LUD Literaturi v zbirki Novi pristopi izšla knjiga Tine Vrščaj Kritičarka na drevesu. Med izborom avtoričinih kritik sodobne domače literarne produkcije je tudi zapis o romanu Sodba v imenu ljudstva (Droplja, 2012), ki je bil kasneje nominiran za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta.
Kritika je bila prvotno objavljena v štirinajstnevniku Pogledi, namenjenemu kulturi in družbenim vprašanjem, z ukinitvijo katerega se je prostor za refleksijo umetnosti v tiskanih medijih znatno skrčil. No, za njim sta ostala vsaj spletna stran pogledi.si in (za zdaj še prosto dostopen) arhivz bogato vsebino člankov, med katerimi je tudi zgoraj omenjeni zapis:https://pogledi.delo.si/knjiga/v-imenu-ljudstva-na-lastno-pest .
Bojan Tomažič je za Večer v nedeljo z menoj naredil kratek intevju, dotaknila pa sva se seveda predvsem vprašanj, ki so tako ali drugače povezana z izdajo novega romana Kar se začne z nasmehom (Litera, 2020).
V okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru poteka te dni na Grajskem trgu knjižni sejem, kjer lahko na Literini stojnici po ugodni ceni dobite tudi katero mojih knjig.
Sejem se sicer zaključi že jutri, se pravi v sredo, 24. junija.
V okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru je v ponedeljek, 22. junija 2020, ob 18. uri na sporedu prireditev Vrnitev mariborske proze. Vabljeni v Kiblo (Narodni dom), kjer se bomo z branjem odlomkov iz svojih novih knjig, ki so izšle pri založbi Litera, predstavili štirje avtorji:
Matej Krajnc je za portal Kulturno medijskega centra Slovenije predstavil tri knjige, ki so ta mesec izšle pri založbi Litera: Zadnji gozd F. H. Najija, Prodajalce megle Slavka Pregla in roman Kar se začne z nasmehom, o katerem med drugim zapiše:
“V časih, ko beseda ne velja več kaj dosti, svet pa je bolj ali manj virtualen, ni kaj dosti možnosti, da boste nekomu dopovedali nekaj, česar noče verjeti. A v romanu ne gre zgolj za to – gre za cel splet okoliščin, kjer je vrag vzel šalo, šala pa je pravzaprav čisto mirno šla z njim.“
V literarni reviji manuskripteiz Gradca je bila pred kratkim objavljena zgodba Schwer verdient, ki je v slovenskem originalu pod istim naslovom izšla že kakšno leto ali dve nazaj v Dialogih.
Za prevod je zaslužen Sebastian Walcher, za objavo pa urednik revije Andreas Unterweger.
Pred kratkim je pri založbi Zagrebačka naklada izšel roman Tihožitje z mrtvo babico/ Mrtva priroda s mrtvom bakom in včeraj sem končno uspel priti do Zagreba ter prevzeti avtorske izvode.
Mrtva priroda s mrtvom bakom (Zagrebačka naklada, 2019). Prevajalec: Žarko Milenić, urednik: Zdenko Vlainić, lektura: Sandra Filipčić.
V srbski literarni reviji Književni magazin je bil po zaslugi prevajalca Žarka Milenića objavljen prevod odlomka iz romana Papir, kamen, škarje(Litera, 2016).
V poljski literarno-umetniški reviji AFRONT je bil objavljen prevod odlomka iz romana Papir, kamen, škarje (Litera, 2016).
Za prevod je zaslužna Agnieszka Żuchowska-Arendt, s katero sva začela sodelovati na lanskoletnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti, ki ga organizirata Javna agencija za knjigo in Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
V radijski oddaji Izbrana proza je bila v soboto, 5. 10. 2019, na ARS-u predvajana kratka zgodba “Vse se vrača, vse se plača” v interpretaciji igralca Blaža Šefa.
Oddaja je na voljo za poslušanje še 7 dni po objavi:
Tokratna radijska oddaja ARS humana je bila posvečena predstavitvi dvojne številke revije Dialogov – izboru kratkih zgodb avtorjev, rojenih po letu 1980. (Izbor besedil je opravila literarna urednica revije Petra Kolmančič).
V pogovoru z Markom Goljo smo avtorji Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Vesna Lemaić in Tomo Podstenšek spregovorili o pisanju kratke proze in se predstavili z branjem (odlomkov) svojih zgodb.