Recenzija romana “Tihožitje z mrtvo babico”

V radijski oddaji S knjižnega trga je bilo predstavljeno tudi Tihožitje z mrtvo babico. Roman je recenzirala Simona Kopinšek, oddajo lahko poslušate na spodnji povezavi, del z recenzijo Tihožitja se začne na 15:44, seveda pa ni nič narobe, če jo poslušate v celoti in izveste še kaj o drugih predstavljenih knjigah – tokrat sem v kar dobri družbi. ;)) 😛

Vir: http://ars.rtvslo.si/2016/04/s-knjiznega-trga-80/

S_knjiznega_trga.jpg

Kritika romana “Tihožitje z mrtvo babico” v Literaturi

V Literaturi je bila objavljena kritika romana Tihožitje z mrtvo babico, o katerem Tina Kozin v zaključku ugotavlja:

“… / Tihožitje iz naslova in z naslovnice pa se ne seli le v glavni motiv romana, pač pa tega opredeljuje tudi žanrsko. Podstenška namreč bolj kot fabulativnost zanimata konstelacija objektov/protagonistov in dinamika njihovih odnosov, ki jo osvetli v dovolj raznoliki svetlobi, a z nekaj preveč nedokončanimi ali nefunkcionalnimi detajli.”

Literatura 297 -Tihozitje

Zgodba “Sreča revežev” prejela prvo nagrado na Mladikinem natečaju

mladikaNa literarnem natečaju revije Mladika iz Trsta je moja kratka zgodba “Sreča revežev” v kategoriji proznih besedil prejela prvo nagrado, komisija pa je svojo odločitev utemeljila takole:

“Zgodba je postavljena v današnjo Romunijo, z veliko mero humorja se avtor poigrava s temo naslova: Sreča revežev in opozarja na naivnost socialno šibkejših ljudi. Preseneča z živahnostjo pripovedovanja.”

Sam bi morda sicer dejal, da zgodba bolj kot na naivnost socialno šibkejših opozarja na pokvarjenost socialno privilegiranih – ampak najbrž gre pri tem pač za dve plati istega kovanca … 😉

Podelitev nagrad bo v ponedeljek, 15. februarja ob 20. uri na Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ulica 3 v Trstu.

Več na: http://www.slomedia.it/znani-zmagovalci-44-literarnega-natecaja-revije-mladika

Kritika romana “Tihožitje z mrtvo babico” v Dialogih

Dialogi_10(2015)

V Dialogih je bila objavljena kritika romana Tihožitje z mrtvo babico, v kateri Miša Gams  pod naslovom Dediščina kot odslikava družinskih utopij uvodoma zapiše:

“Knjižni opus Toma Podstenška je bogatejši za nov roman, ki ga je na začetku leta izdal zavod Droplja. Če bi roman Dvigalo po svoji tematiki lahko uvrstili v pomlad in Sodbo v imenu ljudstva v vroče revolucionarno poletje, medtem ko roman Sredi pajkove mreže preveva melanholično jesensko vzdušje, je roman Tihožitje z mrtvo babico nedvomno odraz zime in zasluženega pokoja. Za razliko od prejšnjih romanov, ki svoj dramaturški lok gradijo na psiholoških kontrastih protagonistov, dramatičnih preobratih zgodbe in eksistencialističnih uvidih, je roman Tihožitje z mrtvo babico zasnovan zelo premišljeno, minimalistično in nepretenciozno.

Bralec se z lahkoto spusti v zgodbo o družini, ki po smrti babice podeduje razpadajoče kmetijsko posestvo, do katerega imajo družinski člani povsem različna, večinoma na ironiji osnovana občutja: “Tu še vukojebina ni; tukaj si ga kvečjemu kak star usmrajen jazbec meče na roko v svojem plesnivem brlogu …”.”

Knjiga spregovori: bralni klub z dr. Iztokom Osojnikom

V torek, 22. decembra 2015, bo ob 18. uri v prostorih Knjižnice Prežihov Voranc v Ljubljani potekalo drugo srečanje bralnega kluba Knjiga spregovori, na katerem bosta obravnavani knjigi:

Pogovor bo vodil dr. Iztok Osojnik, pesnik, filozof, kritik, komparativist in zgodovinski antropolog, več o dogodku pa na na: http://www.policadubova.org/akce.php?lang=sl&id=46

knjiga_spregovori

Kritika v Sodobnosti

01V novembrski številki revije Sodobnost je bila objavljena kritika romana Tihožitje z mrtvo babico, ki jo je napisala Ana Geršak.

“Alternativni naslov Podstenškove pete knjige in četrtega romana bi se lahko glasil tudi Memento mori – ker za to namreč gre: za preplet življenja in smrti, za sopostavljanje sveta živih in prizorov iz onostranstva, za zavedanje minljivosti in za spoznanje, da bomo v grob lahko odnesli le sebe, za materializem proti transcendenci in kar je še podobnih opozicij. /…” 

Ana Geršak

Vir: Sodobnost, 79 (2015) 11, str.1502 – 1504.

Branje v Celju

mkcčrkaKAJ? Gostovanje MKC Črke na Festivalu IRIU.

KDO? Denis Škofič, Tonja Jelen, Jan Šmarčan, Petra Bauman, Nina Medved, Gregor Stamejčič – Grizli, Gregor Lozar in Tomo Podstenšek.

KJE? V prostorih Mladinskega centra Celje.

KDAJ? V sredo, 2. 11. 2015 ob 18:00.

 

Predstavitev založbe Litera v UKM

10986183_10207779852195890_3593765993726536490_nKAJ? Predstavitev založbe Litera (branje avtorjev, glasbeni nastop, ogled kratkih video posnetkov).

KDO? ŠOUM, Litera, urednik Orlando Uršič, avtorji Simona Kopinšek, Eva Kovač, Peter Čeferin, Rok Vilčnik, Peter Rezman, Tomo Podstenšek, glasbena gosta Dejan Berden in Nika Perunović (PATETICO).

KDAJ? V ponedeljek, 26. oktobra 2015 ob 17:00.

KJE? Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana.

Branje erotične proze v Menzi pri koritu

avg10 007KAJ? Prebranec #24,  tokrat erotično obarvano branje proze.

KJE? V Menzi pri koritu, Metelkova, Ljubljana.

KDAJ? V ponedeljek, 5. 10. 2015 ob 21:15.

KDO? Barbara Pešut, pesnica, pisateljica in tekstopiska besedil slovenskih popevk (Sestre so prepevale njeno Samo ljubezen) in zmagovalci natečaja Jezdecev vsebine za najboljšo erotično zgodbo:
Tina Krušič (1. mesto), Franjo Frančič (2. mesto) in “Maki Komar” alias Tomo Podstenšek (3. mesto).

avg10 045Opomba: Ker sem organizatorjem natečaja prepozno sporočil svoje pravo ime, sem v najavah dogodka napovedan z  začasnim psevdonimom, ki sem ga imel za potrebe anonimnosti natečaja. (Samo upam lahko, da se ta vzdevek ne bo prijel. ;))

Kratka zgodba “Lahko mi poveš”

Moški pije pivo, ženska poleg njega srka iz kozarčka za margarito nekakšno živordečo pijačo z majhnim dežničkom. Njej je ime Ana, njemu pa Martin. Par sta že nekaj časa in če se ne bo zgodilo nič nepredvidenega, bosta enaindvajsetega avgusta praznovala drugo obletnico.

Njun pogovor je temu primeren. Brez velikih tem in z veliko vmesne tišine; kaj se je komu zgodilo v službi, kaj je zvečer po televiziji in kaj je treba nujno kupiti v trgovini. Moko, marmelado in kosmiče. In olje, zmanjkalo bo olja, se spomni Ana, ko naredi še en kratek požirek, ob katerem jo vrh dežnička skorajda zbode v nos. Potem spet molčita. Opazujeta ljudi in redek promet, ki zaspano kroži okoli spomenika sredi manjšega trga. Martin zazeha in se pretegne. Dolgčas mu je, rad bi se pogovarjal o čem zanimivem in zato jo brez pravega razmisleka vpraša, kaj je njena največja skrivnost. Ana za hip otrpne. Nato počasi odloži kozarec na mizo, pogoltne slino, ki si ji nabira v ustih, in ga nezaupljivo pogleda.

»Kako to misliš?« ga vpraša.

»No, skrivnost pač … Nekaj, česar nisi povedala še nikomur. Oziroma tisto, za kar se najbolj bojiš, da bo kdo kdaj izvedel.«

»Joj, res ne vem …«

»Seveda veš!« ji Martin nestrpno skoči v besedo. »Seveda veš, stoprocentno sem prepričan, da si ravnokar pomislila na to. Čisto nehote, seveda. Ampak si pomislila! Na nek dogodek ali kaj drugega, kar skrivaš pred vsemi.«

»Ni mi do filozofiranja,« se Ana zresni in stisne ustnice.

»Ne gre za filozofiranje, samo pogovarjava se. Sicer pa si ti tista, ki vedno poudarja, kako je iskrenost pomembna … Sploh pa ne razumem, zakaj bi morala karkoli skrivati pred mano.«

»Vsak pred vsakim kaj skriva.«

»Sem mislil, da midva nočeva biti kot vsi ostali.«

»Nihče noče biti kot vsi ostali. Ampak smo si vseeno podobni kot jajce jajcu.«

»Kdo zdaj filozofira? Daj, ne izmikaj. Če ti je nerodno, lahko jaz prvi povem …«

»Ne, ne gre za to,« ga Ana nestrpno prekine.

»Za kaj pa potem gre?«

»Pač nočem govoriti o tem, okej?«

»Saj te ne silim, samo ni mi jasno, zakaj ne.«

Ana vzame rumeno-modro-rdeč dežniček iz kozarca ter ga zavrti med prsti, da se barve zabrišejo in pomešajo.

»Mogoče me je strah, da potem ne boš več hotel biti z mano, prav?« reče nekoliko tiše.

Martin se glasno zasmeje in zmaja z glavo. »Pa saj me menda poznaš! Meni lahko poveš karkoli, brez skrbi, nisem od včeraj.«

To je bilo res, doživel je že vse mogoče in še več. Sploh kar se žensk tiče. Ena njegovih bivših punc mu je po nekaj mesecih priznala, da si je kot študentka služila denar z igranjem v porno filmih. Najprej ga je sicer malo šokiralo, pa hkrati tudi dovolj vznemirilo, da je vseeno ostal z njo. Že res, da se je sam pri sebi včasih spraševal to in ono … A na splošno ga ni preveč motilo in ko sta šla narazen, nista šla zaradi tega. Potem so bile tu še druge, vse bolj ali manj čudne, z večjo ali manjšo posebnostjo …

»Boš videla, da ti bo lažje, če mi poveš,« jo s kazalcem nežno poboža po zapestju. »In vsaka taka stvar, ki jo veva drug o drugem, naju bo še veliko bolj povezala, pa tudi če je še tako neumna, nenormalna in nemoralna … Še posebej, če je nenormalna in nemoralna!«

Ana še naprej trmasto gleda v pisan dežniček, ki ga zdaj čisto počasi vrti med prsti. Sunek vetra privzdigne rob prta na mizi. Martin iztegne roko, popravi nagubano blago ter ga brez potrebe še nekajkrat pogladi z dlanjo.

In potem Ana začne govoriti.

Ko slabe pol ure kasneje konča svojo pripoved, Martin negibno strmi v bronasti kip sredi trga. Grizlja spodnjo ustnico. Zbira moči, da bi se spet obrnil proti njej in ji pogledal v obraz. Ko mu končno uspe, je stol poleg njega že dolgo prazen.