V radijski oddaji Literarni nokturno bo v ponedeljek, 11. 4. 2022, predvajan odlomek iz romana Papir, kamen, škarje (Litera, 2016) v interpretaciji Gregorja Grudna.
Vabljeni k poslušanju ob 23:00 na programu Ars in ob 23:05 na Prvem programu Radia Slovenija.
Več na: https://ars.rtvslo.si/2022/03/tomo-podstensek-papir-kamen-skarje-2/
Roman Površinska napetost (Litera, 2021) je na Biblosu zdaj na voljo tudi v elektronski obliki:
Na spodnji povezavi lahko preberete kratko zgodbo Besede in številke, ki je bila izbrana za objavo na lanskoletnem AirBeletrininem natečaju:
Predstavitev romana Površinska napetost (Litera, 2021) v oddaji Zbrano, zapisano, prebrano na Radiu Maribor:
KAJ? Predstavitev romana Površinska napetost (Litera, 2021), pogovor o knjigi.
KDO? Avtor Tomo Podstenšek in urednica Gabriela Babnik, založba Litera.
KDAJ? V sredo, 16. 3. 2022 ob 18. uri.
KJE? V Vetrinjskem dvoru, Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor.
Več od dogodku: https://www.vetrinjski-dvor.si/dogodki/tomo-podstensek-povrsinska-napetost/
Z nekaj zamude je prišel iz tiskarne roman Površinska napetost (Litera, 2021).
Knjiga je izšla pri založbi Litera, uredila jo je Gabriela Babnik Ouattara, naslovnico pa je oblikoval Kristijan Robič …
Z eno od prvih verzij romana sem konec leta 2020 sodeloval tudi v projektu Drugo mnenje, ki ga izvaja Društvo slovenskih literarnih kritikov; s svojimi strokovnimi nasveti v tej fazi dela mi je pomagala Mojca Pišek.
Roman bo kmalu dostopen v knjižnicah in knjigarnah, že zdaj pa je na voljo v spletni trgovini založbe: https://www.zalozba-litera.org/Book/Single?bookId=518
Na Radiu ARS je bila v ponedeljkovi oddaji S knjižnega trga predstavljena zbirka Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021).
“Rahlo ironičen naslov tretje zbirka kratkih zgodb Zgodbe za lažji konec sveta Toma Podstenška, tudi avtorja šestih romanov, takoj prikliče občutek tesnobnosti in apokaliptičnosti, ki nas prežema že skoraj dve leti, obenem pa takoj zaslutimo, da se za njim skriva še nekaj več. Pod površjem zbirke namreč nekaj nezadržno brbota, od družbenih komentarjev do simbolike in aluzij, vse to čemi v podtalju in potrpežljivo čaka na svoj trenutek.” (Veronika Šoster, ARS)
Celotno recenzijo lahko zdaj preberete (ali poslušate) tudi v radijskem arhivu:
V času hiperprodukcije, ko se zdi vse hipno in minljivo, me vedno malo preseneti, da dobrih deset let po izidu moj prvenec Dvigalo (Litera, 2011) še zmeraj sproža odzive.
Včasih imam ob tem malo mešane občutke, ker bi seveda to zgodbo danes izpisal popolnoma drugače (in upam, da tudi bolje :)), večinoma pa sem vesel, ker očitno knjiga uspe nagovoriti bralce in nudi dovolj izhodišč za razmisleke o človeški naravi.
Skratka, zapis o Dvigalu na Hermioninem literarnem blogu, ki ga lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.
V novi, že deseti sezoni projekta Mestne knjižnice Ljubljana Mesto bere je na bralnem seznamu tridesetih izbranih knjižnih naslovov tudi zbirka kratkih zgodb Ribji krik (LUD Literatura, 2017).
Lani sem kot mentor in avtor sodeloval v mednarodnem projektu RESCUE (REgeneration of disused Industrial Sites through Creativity in Europe) in ob tej priložnosti je nastala kratka zgodba Enkrat te dni, ki je zdaj objavljena še v angleškem prevodu.
Več o projektu: http://www.x-op.eu/sl/novica/kreativni-impulzi-industrijske-dediscine
Iz tiska je pravkar prišel prevod romana Tihožitje z mrtvo babico, ki je v poljščini dobil naslov Krajobraz z martwą babcią.
Knjigo je prevedla Agnieszka Żuchowska-Arendt, izšla pa je pri založbi Fundacja Duży Format.
Vir fotografij: https://www.facebook.com/FundacjaDF/posts/1771647033026868
Na portalu Vrabec Anarhist je objavljena kritika Zgodb za lažji konec sveta, o katerih Gabriela Babnik uvodoma zapiše:
“Petnajst kratkih zgodb Toma Podstenška, ki so zbrane pod skupnim naslovom Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), odpirajo vprašanje odnosa med fikcijo in resničnostjo. Podstenšek, ki je znan kot romanopisec, ki je bil večkrat nominiran za kresnika, se tudi tokrat izkazuje kot izpisan avtor, kar pomeni, da je ne samo odličen opazovalec, ki se zlahka vživlja v različne karakterje, pač pa obravnava aktualne družbene teme, vendar vedno s kančkom bizarnega, ki ga vnese v navidez vsakdanje, če ne že banalne situacije. /…/”
Celotno besedilo lahko preberete na spodnji povezavi:
http://vrabecanarhist.eu/gabriela-babnik-tomo-podstensek-ocena/
V zadnji letošnji številki revije Sodobnost je objavljena kritika Zgodb za lažji konec sveta (Miš, 2021); o knjigi je pisala Lucija Stepančič.
… je naslov članka v današnji izdaji občinskega Časopisa za prijazen Maribor, v katerem Zora A. Jurič in Nino Flisar predstavljate nekatere knjige mariborskih avtorjev, ki so izšle v letošnjem letu. Med njimi so tudi Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2020).
30. novembra sva se na Literarni postaji z moderatorko Danajo Lorenčič pogovarjala o Zgodbah za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021). Zvočni posnetek dogodka, ki ga je organizarala Mariborska knjižnica, je zdaj na voljo na spodnji povezavi :
Vir: https://www.mb.sik.si/predstavitev-knjige-zgodbe-za-lazji-konec-sveta.html
Izšla je že sedma števila revije Spirala, v kateri je med drugimi prispevki objavljena moja kratka zgodba Poklicna etika. Ob izidu revije je potekal – žal samo na daljavo – tudi istoimenski festival, na katerem smo se avtorji predstavili z branjem svojih besedil.
Zgodbo lahko tako spodaj bodisi poslušate ali preberete:
Na spletnih straneh Knjižnice A. T. Linharta Radovljica knjižničarji ocenjujejo in priporočajo izbrane knjige, o zbirki Zgodbe za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021) je pisala Katja Bevk:
Vir: https://www.rad.sik.si/prebrane-knjige/?single=1&list=&id=2102&novosti=1&ocena=&sort=
KAJ? Predstavitev in pogovor o knjigi Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021).
KDO? Tomo Podstenšek, Danaja Lorenčič, Mariborska knjižnica.
KDAJ? V torek, 30. novembra, ob 18:00.
KJE? Sodni stolp, Pristan 8, Maribor.
Takole pa so Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021) svojim bralcem predstavili v Mestni knjižnici Ljubljana:
O Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021) je za Koridor pisala Sanja Podržaj:
“Tomo Podstenšek se v petnajstih zgodbah izkaže kot odličen opazovalec družbe, ki zna prikazati različne odzive ljudi na številne tegobe stvarnosti, ne da bi sodil ali moraliziral. Tudi bralca skuša usmeriti, da na realnost pogleda z nove perspektive. To doseže s tem, da v povsem običajne, celo banalne situacije, kot je na primer nakup nove preproge, vnese elemente fantastičnega, ki sprožijo umik iz realnosti in cone udobja. Protagonist zgodbe Fuzija se, na primer, zlije s pravkar kupljeno preprogo in postane praktično samo še eden izmed kosov pohištva, vendar se njegovo življenje pravzaprav ne spremeni kaj dosti. /…/”
Celoten zapis je dostopen na spodnji povezavi.
Tomo Podstenšek 