Prevod romana “Kako je zgorel presvetli Trombetaſhizh”

Pri založbi Litera je pred kratkim izšel moj prevod romana mladega hrvaškega avtorja Marka Gregurja Kako je zgorel presvetli Trombetaſhizh.

trombetashizh.jpg

Roman je postavljen v Koprivnico sedemnajstega stoletja, toda bralec bo kmalu ugotovil, da so mu številni dogodki in situacije nekam sumljivo znane: politična mešetarjenja pred volitvami, montirani procesi, izdaje in prevare, zlorabe položaja in prelivanje javnih sredstev v zasebne žepe, predvsem pa človeška neumnost, pogoltnost in častihlepnost. Tako ne gre (le) za zgodovinski roman, ampak za večplastno družbenokritično satiro, v kateri avtor ves čas lucidno vleče vzporednice s sedanjostjo.

Knjiga je izšla v okviru Alpe Adria  Festivala prihajajoče književnosti (Festival of Frthcoming Literature).

Predstavitev romana “Sredi pajkove mreže” na Radiu Maribor

Sredi_pajkove_mreže_(naslovnica)V rubriki Radia Maribor Zbrano, zapisano, prebrano so danes predstavili roman Sredi pajkove mreže , ki je sicer izšel že pred tremi leti.

Glavni junak romana poskuša po vrnitvi iz zapora zaživeti normalno življenje in pustiti preteklost za seboj, a nekateri ljudje, ki jih je s svojimi dejanji prizadel, imajo drugačne načrte …

Rubriki oz. kratki predstavitvi romana lahko prisluhnete tudi v radijskem arhivu: http://4d.rtvslo.si/arhiv/zbrano-zapisano-prebrano/174480421

 

In ko smo že pri tej knjigi, še kratek odlomek:

“Borut je imel sicer pred seboj še skoraj polovico kazni. Njegova zgodba je bila naravnost odfukana. In hkrati klišejsko-stereotipna. Tako kot pravzaprav večina zgodb, v katerih tožilci prepoznajo elemente kaznivega dejanja iz prve alineje 116. člena Kazenskega zakonika.

Z ženo sta se ravno preselila v novo hišo, se začela pogovarjati o otrocih, pasmi psa, znamki novega avtomobila in drugih običajnih rečeh – skratka: kliše na kvadrat.

In nato je dobil namig, da medtem ko se on cijazi po evropskih avtocestah, njegovo ženo redno obiskuje neki moški, ki včasih celo prespi. Sprva ni verjel. Je ni niti vprašal, če je res. A kljub temu nastavil skrite kamere. In ko se je nekaj tednov kasneje vrnil s še ene dva tisoč petsto kilometrov dolge fure do Gdanska in nazaj, so posnetki sume potrdili. Še več, bil je mojster, ki jima je ob vselitvi montiral kuhinjo; ja, čisto zares: mizar je hoblal njegovo ženo! Stereotip na kubik.

Borut pa še zmeraj nič; sedel je na kavč in naslednja dva dni mirno gledal televizijo. Potem pa je v nedeljo zvečer vstal in vzel iz kuhinjskega predala nož; tisti največji kuhinjski nož s širokim rezilom iz kompleta za devetintrideset evrov in devetdeset centov, s kakršnim maha kuharski šef Gordon Ramsay v svoji TV-oddaji. 

Vzel je torej nož, rekel, da gre na pumpo po čike in šel zaštihat prasca. Ko se je vrnil, je Mojca ravno pripravljala večerjo. »Na, tu ga imaš, kurba!« je zabrisal odrezanega tišlarjevega tiča v ponev, da je olje glasno zacvrčalo in špricnilo vsenaokrog in je ženska kriče zbežala iz hiše.

Potem je sedel nazaj pred televizor, si odprl zeleno piksno, gledal kuharske mojstre pri sekljanju čebule in počasi v miru srkal svoje pivo, dokler ni prišla policija …

Res nora zgodba, odfukana na deseto potenco! Taka naravnost za naslovnico Slovenskih novic. Če bi bil v resnici pisatelj, bi lahko po njej napisal knjigo, zagotovo bi se dobro prodajala …”

Roman “Papir, kamen, škarje” med peterico finalistov za nagrado kresnik

delo1Roman Papir, kamen, škarje je strokovna komisija uvrstila v ožji izbor za nagrado kresnik – nagrado za najboljši slovenski roman preteklega leta, ki jo podeljujeje časopisna hiša Delo.

Ostali nominiranci so Mojca Kumerdej (z romanom Kronosova žetev), Goran Vojnović (Figa), Gašper Kralj (Rok trajanja) in Tadej Golob (Jezero).

1.jpg

Več na: http://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-2017-le-se-peterica-za-kresno-seanso.html 

“Vrane, čečkarije in konfeti”

V Mariboru smo med 18. in 20. 5. pod okriljem založbe Litera in ob finančni podpori Zveze Alpe Jadran organizirali Alpe Adria Festival prihajajoče književnosti.

Poleg javnih branj, srečanj s prevajalci, okrogle mize in drugih aktivnosti smo v okviru projekta uspeli izdati knjigo s prispevki 21 avstrijskih, madžarskih, hrvaških in slovenskih avtorjev.

Med njimi je tudi moja avtorska kratka zgodba Do dna in dva prevoda tekstov iz hrvaščine (Andrija Škare: Le to potrebuješ, le to  in Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši – odlomek iz romana.)

naslovnica_Vrane

Pri nastanku knjige je sodelovala Filozofska fakulteta v Mariboru (Oddelek za prevajalstvo).

Sodelujoči avtorji: Korana Serdarević, Kristian Novak, Marko Gregur, Ružica Aščić, Andrija Škare, Anna Terék, Szabina Ughy, Imola Julianna Szabó, Roland Orcsik, Gabor Lanczkor, Lucas Kristan, Sophie Reyer, Constantin Göttfert, David Otte, Jasmin Frelih, Tina Vrščaj, Simona Kopinšek, Tomo Podstenšek, Anja Mugerli, Kazimir Kolar, Denis Škofič.

Prevajalci: Tilen Dobnik, Jasna Drovenik, Bea Feher, Jernej Gal, Melita Goričan, Lucija Kardoš, Timea Kočiš, Peter Koša, Kristina Kočan, Tomo Podstenšek, Katja Leopold, Michael Leopold, Julija Neudauer, Karin Pihler, Eva Rosič, Martina Tašner; mentorica in urednica publikacije: dr. Kristina Kočan.

letak

 

Roman “Papir, kamen, škarje” na seznamu projekta Primorci beremo

prmorci-beremoPrimorske knjižnice že 11. zapored organizirajo akcijo »Primorci beremo«, ki bo potekala od aprila do novembra in s katero želijo bralce nagovarjati k branju sodobnih slovenskih avtorjev.

Med naslovi na seznamu je tudi roman Papir, kamen, škarje, o katerem so organizatorji v brošuri zapisali naslednje:

primorci-beremo.jpg

V prejšnjih letih sta bila v projekt vključena že roman Sredi pajkove mreže in Tihožitje z mrtvo babico.

Več na: http://primorci.tol.sik.si/index.php/o-projektu  in http://primorci.tol.sik.si/dokumenti/brosura-2017.pdf  .