Knjižna paberkovanja in odstiranja

Pred kratkim je izšla zbirka recenzij Miše Gams, ki se pri branju in analizi besedil poslužuje interdisciplinarnih pristopov ter posledično literarna dela pogosto osvetli iz zanimivih in svežih perspektiv.

Med besedili v knjigi so tudi recenzije romanov Sredi pajkove mreže (Litera, 2014), Sodba v imenu ljudstva (Droplja, 2012) in Tihožitje z mrtvo babico (Droplja, 2015).


Miša Gams, Knjižba paberkovanja in odstiranja,
Kulturni center Maribor, 2018

V njej pa lahko najdete seveda še zapise o delih številnih drugih avtorjev kot so Petra Kolmančič, Ivo Svetina, Rok Vilčnik, Kristina Kočan, Tonja Jelen, Tomislav Vrečar, Borut Gombač, Florijan Lipuš, Nataša Sukič, Dušan Šarotar …

Več informacij na:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdUofk7v9vaLvIH6lV6XYuki_Tr4Q4wOUdnlwmTHRvjjhxcpw/viewform?fbclid=IwAR03XJ8kPKbqYrGz_SOsq58xa1ZZjXg4GVktZaeylmbYJWE3cQKqck9puKA

Predstavitev romana “Sredi pajkove mreže” na Radiu Maribor

Sredi_pajkove_mreže_(naslovnica)V rubriki Radia Maribor Zbrano, zapisano, prebrano so danes predstavili roman Sredi pajkove mreže , ki je sicer izšel že pred tremi leti.

Glavni junak romana poskuša po vrnitvi iz zapora zaživeti normalno življenje in pustiti preteklost za seboj, a nekateri ljudje, ki jih je s svojimi dejanji prizadel, imajo drugačne načrte …

Rubriki oz. kratki predstavitvi romana lahko prisluhnete tudi v radijskem arhivu: http://4d.rtvslo.si/arhiv/zbrano-zapisano-prebrano/174480421

 

In ko smo že pri tej knjigi, še kratek odlomek:

“Borut je imel sicer pred seboj še skoraj polovico kazni. Njegova zgodba je bila naravnost odfukana. In hkrati klišejsko-stereotipna. Tako kot pravzaprav večina zgodb, v katerih tožilci prepoznajo elemente kaznivega dejanja iz prve alineje 116. člena Kazenskega zakonika.

Z ženo sta se ravno preselila v novo hišo, se začela pogovarjati o otrocih, pasmi psa, znamki novega avtomobila in drugih običajnih rečeh – skratka: kliše na kvadrat.

In nato je dobil namig, da medtem ko se on cijazi po evropskih avtocestah, njegovo ženo redno obiskuje neki moški, ki včasih celo prespi. Sprva ni verjel. Je ni niti vprašal, če je res. A kljub temu nastavil skrite kamere. In ko se je nekaj tednov kasneje vrnil s še ene dva tisoč petsto kilometrov dolge fure do Gdanska in nazaj, so posnetki sume potrdili. Še več, bil je mojster, ki jima je ob vselitvi montiral kuhinjo; ja, čisto zares: mizar je hoblal njegovo ženo! Stereotip na kubik.

Borut pa še zmeraj nič; sedel je na kavč in naslednja dva dni mirno gledal televizijo. Potem pa je v nedeljo zvečer vstal in vzel iz kuhinjskega predala nož; tisti največji kuhinjski nož s širokim rezilom iz kompleta za devetintrideset evrov in devetdeset centov, s kakršnim maha kuharski šef Gordon Ramsay v svoji TV-oddaji. 

Vzel je torej nož, rekel, da gre na pumpo po čike in šel zaštihat prasca. Ko se je vrnil, je Mojca ravno pripravljala večerjo. »Na, tu ga imaš, kurba!« je zabrisal odrezanega tišlarjevega tiča v ponev, da je olje glasno zacvrčalo in špricnilo vsenaokrog in je ženska kriče zbežala iz hiše.

Potem je sedel nazaj pred televizor, si odprl zeleno piksno, gledal kuharske mojstre pri sekljanju čebule in počasi v miru srkal svoje pivo, dokler ni prišla policija …

Res nora zgodba, odfukana na deseto potenco! Taka naravnost za naslovnico Slovenskih novic. Če bi bil v resnici pisatelj, bi lahko po njej napisal knjigo, zagotovo bi se dobro prodajala …”

Kritika v Mladini

mladina

V današnji Mladini lahko preberete kritiko Mateja Bogataja, ki o romanu Sedi pajkove mreže med drugim zapiše:

“Podstenšek se loti pomembne teme in vidimo, da se naš protagonist pogaja s sabo in z usodo; ne sprejme posledic, ki jih je povzročil z malomarnostjo in neodgovornim ravnanjem, še več, delno nadaljuje in spet vse pelje proti katastrofi; izpit kupi in tudi pivska klapa mu pomeni vse več. Vendar je način, na katerega ga na silo ozaveščajo, preveč holivudski.”

x

Kritika romana “Sredi pajkove mreže” v Literaturi

literatura283-284V prvi letošnji številki Literature je bila objavljena kritika Leonore Flis, ki ob analizi romana Sredi pajkove mreže zapiše:

“V pisanju Toma Podstenška je nekaj filmskega, scenarističnega. Kot da bi se njegova besedila vedno znova zgledovala po filmski produkciji, ki ima rada trilerske preobrate in zaplete. Takšne, ki ji zna še posebej dobro upodobiti kak noirovski izdelek …”

“Če se osredotočimo le na romane, lahko med njimi hitro opazimo stične točke. Podstenška zanima aktualna realnost družbe, katere del smo. Svet, ki ga slika, največkrat ni topel in varen, predvsem pa ne deluje po načelih etike in humanosti …”

“Naključje ali zgolj navidezno naključje? Se vse v naših življenjih odvija v skladu s scenarijem, ki ga piše nevidna roka usode? Kolikšna je naša svobodna volja in kakšna je naša odgovornost v tem svetu? Kaj so moralna in nemoralna dejanja in kje je meja med njimi? To so vprašanja, ki jih Podstenškov roman vedno znova sproža.”

Vir: Flis, L. Figure na nevidni šahovnici usode. Literatura 27 (2015) 283-284, str. 223-227.