Brati inu obstati – tudi z romanom “Kar se začne z nasmehom”

V spletni bralni skupini Mestne knjižnice Ljubljana bodo ta mesec obravnavali roman Kar se začne z nasmehom (Litera, 2020).

Vir: http://www.lmit.org/za-mlade/brati-inu-obstati-spletna-bralna-skupina-2.html

Roman poleg napetosti in situacijske stiske, ki jo doživlja junak, demonstrira tudi rušilno moč medijev, govoric, denarja in krhkih medosebnih odnosov.”

Srečanje bo potekalo 24. 6. 2021 ob 18:00 na zoom-u, pogovor bosta usmerjali Staša Kumše in Špela Plestenjak, udeležite se ga lahko ob predhodni najavi (lahko tudi na sam dan dogodka) na spletnabs@mklj.si , zoom povezava do dogodka pa je: https://zoom.us/j/97669293502

Več podrobnosti na: https://www.facebook.com/events/217596313131992/?event_time_id=217596313131992 in https://www.mklj.si/dogodek/brati-inu-obstati/ .

Roman “Kar se začne z nasmehom” med nominiranci za nagrado kresnik

Pri časopisni hiši Delo so na svetovni dan knjige razglasili nominirance za nagrado kresnik, namenjeno najboljšemu slovenskemu romanu preteklega leta. Komisija je med deseterico uvrstila tudi roman Kar se začne z nasmehom (Litera, 2020).

Za isto nagrado sta bila v letih 2013 in 2017 že nominirana tudi romana Sodba v imenu ljudstva (Droplja) in Papir, kamen, škarje (Litera).

Vir: Delo, 23. 4. 2021

Več o letošnjem izboru in ostalih nominiranih romanih si lahko preberete na spodnjih povezavah:

https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/komu-v-roke-31-kresnik-znanih-je-10-nominirancev/577844

https://www.delo.si/kultura/knjiga/dan-knjige-prinasa-deseterico-finalistov-za-kresnika-2/

E-knjiga “Kar se začne z nasmehom”

Roman Kar se začne z nasmehom (Litera, 2020) je zdaj izšel še v obliki e-knjige: https://www.biblos.si/isbn/9789617056549 .

Na portalu Biblos so že od prej na voljo za nakup/izposojo tudi e-izdaje romanov Papir, kamen, škarje (Litera, 2017), Sredi pajkove mreže (Litera, 2015), zbirka kratkih zgodb Ribji krik (LUD Literatura, 2018) ter izbor besedil Literaturinih avtorjev Neotipljivo – berljivo.

(Vir: https://www.biblos.si/rezultati-iskanja?q=Podsten%C5%A1ek )

Kratka recenzija romana na KMCS

Matej Krajnc je za portal Kulturno medijskega centra Slovenije predstavil tri knjige, ki so ta mesec izšle pri založbi Litera: Zadnji gozd F. H. Najija, Prodajalce megle Slavka Pregla in roman Kar se začne z nasmehom, o katerem med drugim zapiše:

V časih, ko beseda ne velja več kaj dosti, svet pa je bolj ali manj virtualen, ni kaj dosti možnosti, da boste nekomu dopovedali nekaj, česar noče verjeti. A v romanu ne gre zgolj za to – gre za cel splet okoliščin, kjer je vrag vzel šalo, šala pa je pravzaprav čisto mirno šla z njim.

(Matej Krajnc)

Celoten zapis lahko preberete na: https://homocumolat.com/2020/05/28/trije-romani-zalozbe-litera/

Predstavitev romana “Sredi pajkove mreže” na Radiu Maribor

Sredi_pajkove_mreže_(naslovnica)V rubriki Radia Maribor Zbrano, zapisano, prebrano so danes predstavili roman Sredi pajkove mreže , ki je sicer izšel že pred tremi leti.

Glavni junak romana poskuša po vrnitvi iz zapora zaživeti normalno življenje in pustiti preteklost za seboj, a nekateri ljudje, ki jih je s svojimi dejanji prizadel, imajo drugačne načrte …

Rubriki oz. kratki predstavitvi romana lahko prisluhnete tudi v radijskem arhivu: http://4d.rtvslo.si/arhiv/zbrano-zapisano-prebrano/174480421

 

In ko smo že pri tej knjigi, še kratek odlomek:

“Borut je imel sicer pred seboj še skoraj polovico kazni. Njegova zgodba je bila naravnost odfukana. In hkrati klišejsko-stereotipna. Tako kot pravzaprav večina zgodb, v katerih tožilci prepoznajo elemente kaznivega dejanja iz prve alineje 116. člena Kazenskega zakonika.

Z ženo sta se ravno preselila v novo hišo, se začela pogovarjati o otrocih, pasmi psa, znamki novega avtomobila in drugih običajnih rečeh – skratka: kliše na kvadrat.

In nato je dobil namig, da medtem ko se on cijazi po evropskih avtocestah, njegovo ženo redno obiskuje neki moški, ki včasih celo prespi. Sprva ni verjel. Je ni niti vprašal, če je res. A kljub temu nastavil skrite kamere. In ko se je nekaj tednov kasneje vrnil s še ene dva tisoč petsto kilometrov dolge fure do Gdanska in nazaj, so posnetki sume potrdili. Še več, bil je mojster, ki jima je ob vselitvi montiral kuhinjo; ja, čisto zares: mizar je hoblal njegovo ženo! Stereotip na kubik.

Borut pa še zmeraj nič; sedel je na kavč in naslednja dva dni mirno gledal televizijo. Potem pa je v nedeljo zvečer vstal in vzel iz kuhinjskega predala nož; tisti največji kuhinjski nož s širokim rezilom iz kompleta za devetintrideset evrov in devetdeset centov, s kakršnim maha kuharski šef Gordon Ramsay v svoji TV-oddaji. 

Vzel je torej nož, rekel, da gre na pumpo po čike in šel zaštihat prasca. Ko se je vrnil, je Mojca ravno pripravljala večerjo. »Na, tu ga imaš, kurba!« je zabrisal odrezanega tišlarjevega tiča v ponev, da je olje glasno zacvrčalo in špricnilo vsenaokrog in je ženska kriče zbežala iz hiše.

Potem je sedel nazaj pred televizor, si odprl zeleno piksno, gledal kuharske mojstre pri sekljanju čebule in počasi v miru srkal svoje pivo, dokler ni prišla policija …

Res nora zgodba, odfukana na deseto potenco! Taka naravnost za naslovnico Slovenskih novic. Če bi bil v resnici pisatelj, bi lahko po njej napisal knjigo, zagotovo bi se dobro prodajala …”