O Sprehodu z neznanko …

Miša Gams je za spletno revijo PR1.MUS podrobno predstavila knjigo Sprehod z neznanko, ki je izšla konec lanskega leta pri založbi Litera.

/…/ Poleg tega, da se protagonisti in protagonistke sprehajajo z(a) neznanci in neznankami s podobnim genetskim in telesnim spominom, tudi prehajajo iz ene zgodbe v drugo – psa Bobija srečamo v prvi in zadnji zgodbi zbirke, zasledovano neznanko iz zgodbe Sprehod z neznanko srečamo tudi v zgodbi Rezervni deli, morilec kokoši (Sreča revežev) postane kasneje tudi srnin morilec (Uspavanka za Greto), Marko in Klara pa se iz zgodbe Vse najboljše! preselita v sosednjo zgodbo z naslovom Besede in številke. Podstenšek je tako s sprehodom junakov in junakinj čez različne tekste ustvaril občutek dramaturškega kroženja in večnega vračanja enakega, kljub temu, da vsaka zgodba zase predstavlja univerzum v malem. Ko že mislimo, da nas z ničemer več ne more presenetiti, vedno znova najde inovativne nadgradnje, neobičajne razplete in izvirne rešitve /…/

Celotno besedilo je na voljo na strani: https://www.revijaprimus.si/2025/09/16/sprehod-z-neznanko-kratke-zgodbe-toma-podstenska-o-temnih-plateh-sodobne-druzbe/

Nova zbirka kratkih zgodb: Sprehod z neznanko!

Pri založbi Litera je pravkar izšla moja nova zbirka kratkih zgodb z naslovom Sprehod z neznanko, o kateri Miša Gams v spremni besedi med drugim zapiše:

Zgodbe Toma Podstenška nam vsakič znova razkrivajo, kako tanka je meja med navidezno realnostjo in norostjo, zdravim umom in psihozo, prijateljstvom in sovraštvom.”

Najbrž bo trajalo še nekaj časa, preden pride knjiga na police knjižnic in knjigarn, jo pa lahko že ta teden dobite na Literini stojnici na Slovenskem knjižnem sejmu, ki poteka v Ljubljani od 26. do 1. novembra na Gospodarskem razstavišču.

Knjigo je uredil Aljaž Krivec, spremno besedo je napisala Miša Gams, naslovnica pa je delo Kristijana Robiča.

Recenzija “Površinske napetosti” na Radiu ARS

V ponedeljkovi oddaji S knjižnega trga je Miša Gams pokukala pod povšino romana Površinska napetost (Litera, 2021).

Protagonistka Površinske napetosti ni fizično ujeta v zaprtem prostoru, je pa na simbolni ravni in tudi de facto stisnjena ob zid, saj je odvisna od odločitev ljudi, ki jim poslovni etični kodeks odreka možnost osebne izbire.

(Miša Gams)

Recenzijo lahko preberete na straneh MMC RTV Slovenija, zvočni posnetek pa je dostopen na spodnji povezavi:

Vir: https://ars.rtvslo.si/2022/04/s-knjiznega-trga-394/

Knjižna paberkovanja in odstiranja

Pred kratkim je izšla zbirka recenzij Miše Gams, ki se pri branju in analizi besedil poslužuje interdisciplinarnih pristopov ter posledično literarna dela pogosto osvetli iz zanimivih in svežih perspektiv.

Med besedili v knjigi so tudi recenzije romanov Sredi pajkove mreže (Litera, 2014), Sodba v imenu ljudstva (Droplja, 2012) in Tihožitje z mrtvo babico (Droplja, 2015).


Miša Gams, Knjižba paberkovanja in odstiranja,
Kulturni center Maribor, 2018

V njej pa lahko najdete seveda še zapise o delih številnih drugih avtorjev kot so Petra Kolmančič, Ivo Svetina, Rok Vilčnik, Kristina Kočan, Tonja Jelen, Tomislav Vrečar, Borut Gombač, Florijan Lipuš, Nataša Sukič, Dušan Šarotar …

Več informacij na:
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdUofk7v9vaLvIH6lV6XYuki_Tr4Q4wOUdnlwmTHRvjjhxcpw/viewform?fbclid=IwAR03XJ8kPKbqYrGz_SOsq58xa1ZZjXg4GVktZaeylmbYJWE3cQKqck9puKA

Okrogla miza – moč liternega vpliva na družbo

KAJ? Pogovor o vplivu književnosti na družbena dogajanja. (Dogodek poteka v okviru tabora Literatura, narava, družba, organizacija in podpora: Hiša vseh generacij in MKC Maribor.)

KDO? Gregor Kosi, Jan Šmarčan, Tomo Podstenšek in moderatorka Miša Gams.

KJE? Hiša vseh generacij, Zgornja Kungota 5.

KDAJ? V soboto, 8. septembra 2018, ob 17:30.

naslovnice-kosi,smarcan,podstensek.jpg

Kritika romana “Tihožitje z mrtvo babico” v Dialogih

Dialogi_10(2015)

V Dialogih je bila objavljena kritika romana Tihožitje z mrtvo babico, v kateri Miša Gams  pod naslovom Dediščina kot odslikava družinskih utopij uvodoma zapiše:

“Knjižni opus Toma Podstenška je bogatejši za nov roman, ki ga je na začetku leta izdal zavod Droplja. Če bi roman Dvigalo po svoji tematiki lahko uvrstili v pomlad in Sodbo v imenu ljudstva v vroče revolucionarno poletje, medtem ko roman Sredi pajkove mreže preveva melanholično jesensko vzdušje, je roman Tihožitje z mrtvo babico nedvomno odraz zime in zasluženega pokoja. Za razliko od prejšnjih romanov, ki svoj dramaturški lok gradijo na psiholoških kontrastih protagonistov, dramatičnih preobratih zgodbe in eksistencialističnih uvidih, je roman Tihožitje z mrtvo babico zasnovan zelo premišljeno, minimalistično in nepretenciozno.

Bralec se z lahkoto spusti v zgodbo o družini, ki po smrti babice podeduje razpadajoče kmetijsko posestvo, do katerega imajo družinski člani povsem različna, večinoma na ironiji osnovana občutja: “Tu še vukojebina ni; tukaj si ga kvečjemu kak star usmrajen jazbec meče na roko v svojem plesnivem brlogu …”.”