KAJ? Literarni večer (Anti)junaki našega časa, pogovor in branje.
KDO? Avtorji Leonora Flis, Kazimir Kolar, Tomo Podstenšek in Miša Gams, moderatorka Kristina Kočan, organizator MKC Črka.
KJE? V Sodnem stolpu, Pristan 8, Maribor.
KDAJ? V torek, 28. februar 2022, ob 18. uri.
Več o dogodku: https://mkc.si/koledar/2023/2/28/mkc-rka-veer-kratke-proze
Za revijo Literatura je Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021) vzela pod drobnogled Silvija Žnidar, ki v zaključku zapiše:
“Za konec lahko tako rečemo, da nam bodo Podstenškove zgodbe zagotovo ostale v spominu: z izbranim načinom naracije vnašajo v literarni prostor svojstveno svežino, na nekatere problematike sodobnega sveta in družbe opozarjajo na samosvoj način, pri čemer pa bralce vselej prepričujejo tudi s svojim klepetavim tekočim, razgibanim jezikom. /…/”
Celotna kritiko
Na portalu dobreknjige.si knjižničarji priporočajo v branje tudi roman Kar se začne z nasmehom (Litera, 2020), kratko predstavitev knjige je napisala Simona Lužar iz Knjižnice Pavla Golie Trebnje.
V zadnji letošnji številki revije Literatura sta objavljeni tudi moji kratki zgodbi Vse se vrača, vse se plača in Čoln je poln.
KAJ? Pogovor o vplivu književnosti na družbena dogajanja. (Dogodek poteka v okviru tabora Literatura, narava, družba, organizacija in podpora: Hiša vseh generacij in MKC Maribor.)
KDO? Gregor Kosi, Jan Šmarčan, Tomo Podstenšek in moderatorka Miša Gams.
KJE? Hiša vseh generacij, Zgornja Kungota 5.
KDAJ? V soboto, 8. septembra 2018, ob 17:30.
V 315. št. revije Literatura lahko preberete kritiko romana Papir, kamen, škarje, ki jo je napisal Aljaž Koprivnikar.
V Literaturi je bila objavljena kritika romana Tihožitje z mrtvo babico, o katerem Tina Kozin v zaključku ugotavlja:
“… / Tihožitje iz naslova in z naslovnice pa se ne seli le v glavni motiv romana, pač pa tega opredeljuje tudi žanrsko. Podstenška namreč bolj kot fabulativnost zanimata konstelacija objektov/protagonistov in dinamika njihovih odnosov, ki jo osvetli v dovolj raznoliki svetlobi, a z nekaj preveč nedokončanimi ali nefunkcionalnimi detajli.”
V prvi letošnji številki Literature je bila objavljena kritika Leonore Flis, ki ob analizi romana Sredi pajkove mreže zapiše:
“V pisanju Toma Podstenška je nekaj filmskega, scenarističnega. Kot da bi se njegova besedila vedno znova zgledovala po filmski produkciji, ki ima rada trilerske preobrate in zaplete. Takšne, ki ji zna še posebej dobro upodobiti kak noirovski izdelek …”
“Če se osredotočimo le na romane, lahko med njimi hitro opazimo stične točke. Podstenška zanima aktualna realnost družbe, katere del smo. Svet, ki ga slika, največkrat ni topel in varen, predvsem pa ne deluje po načelih etike in humanosti …”
“Naključje ali zgolj navidezno naključje? Se vse v naših življenjih odvija v skladu s scenarijem, ki ga piše nevidna roka usode? Kolikšna je naša svobodna volja in kakšna je naša odgovornost v tem svetu? Kaj so moralna in nemoralna dejanja in kje je meja med njimi? To so vprašanja, ki jih Podstenškov roman vedno znova sproža.”
Vir: Flis, L. Figure na nevidni šahovnici usode. Literatura 27 (2015) 283-284, str. 223-227.
V 274. številki revije Literatura je bila objavljena kritika knjige Vožnja s črnim kolesom, pod katero se podpisuje Tanja Petrič.
Že pred nekaj tedni pa je za radijsko oddajo S knjižnega trga isto knjigo recenziral tudi Andrej Lutman; njegovi kritiki lahko prisluhnite tukaj (del oddaje, ki se nanaša na Vožnjo s črnim kolesom, se začenja na 10:30).
Tomo Podstenšek 