Kritika “Površinske napetosti” v Sodobnosti

Nada Breznik je v junijski številki revije Sodobnosti pisala o romanu Površinska napetost (Litera, 2021), o katerem v zaključku zapiše:

Nedvomno ima rečni rokav svoje čare, saj ob njem »gnezdijo ptice, se mrestijo žabe, nad vodo lebdijo mušice in se spreletavajo kačji pastirji. Po gladini se premikajo vodni drsalci in včasih ob bregu zavijuga gladko telo belouške. Nekega dne pa voda spet izbere drugo pot in opuščeni rečni rokav se spremeni v mrtvico z usmrajeno stoječo vodo, ki počasi izhlapeva, dokler ne bo ostala na tistem mestu samo še blatna mlaka, razraslo trstičje in vonj prepotenih rjuh.« To je edini poetični odlomek, lirični odmik iz sicer realistične pripovedi, ki bo bralce zagotovo pritegnila, saj je avtorju uspelo iz že ničkolikokrat slišane zgodbe o ljubezenskem trikotniku ustvariti malce drugačno, spet zanimivo in ravno prav napeto pripoved. Konec romana je dovolj odprt, da dopušča dvome in ponuja možnost različnih interpretacij.

Kritika v Literaturi

Za revijo Literatura je Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021) vzela pod drobnogled Silvija Žnidar, ki v zaključku zapiše:

Za konec lahko tako rečemo, da nam bodo Podstenškove zgodbe zagotovo ostale v spominu: z izbranim načinom naracije vnašajo v literarni prostor svojstveno svežino, na nekatere problematike sodobnega sveta in družbe opozarjajo na samosvoj način, pri čemer pa bralce vselej prepričujejo tudi s svojim klepetavim tekočim, razgibanim jezikom. /…/”

Celotna kritiko

Kritika Ribjega krika

Na www.ludliteratura.si je bila objavljena kritika zbirke Ribji krik (LUD Literatura, 2017). Avtor zapisa Klemen Kordež je v zaključku posegel po citatu iz pesmi Jureta Jakoba in težko bi se bolj strinjal z izborom verzov za opis atmosfere, ki sem jo v teh zgodbah skušal doseči:

“Za konec bi se zopet povrnil k Jakobu, saj sem med pisanjem pričujoče kritike slučajno prebiral njegov prvenec Tri postaje. Knjigi si, čeprav diametralno drugačni po pristopu in predvsem tonu pisanja, delita nemalo število stičnih točk. Mislim, da naslednji verzi pesmi Samota, analitično izredno zgoščeno povzemajo celotno Podstenškovo zbirko: »Nihče nikdar nikogar / do konca ne najde. Najdejo se različni, razlomljeni, / različno razmaknjeni konci. Potem se zaprejo / kot kraka škarij. / Vsak s svojo nabrušeno / samoto.« Dodajmo: onkraj upa in obupa.”

kritika_Ribji_krik

 

Celotna kritika je na voljo na:

http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/odsev-onkraj-upa-in-obupa/

 

Kritika romana “Tihožitje z mrtvo babico” v Literaturi

V Literaturi je bila objavljena kritika romana Tihožitje z mrtvo babico, o katerem Tina Kozin v zaključku ugotavlja:

“… / Tihožitje iz naslova in z naslovnice pa se ne seli le v glavni motiv romana, pač pa tega opredeljuje tudi žanrsko. Podstenška namreč bolj kot fabulativnost zanimata konstelacija objektov/protagonistov in dinamika njihovih odnosov, ki jo osvetli v dovolj raznoliki svetlobi, a z nekaj preveč nedokončanimi ali nefunkcionalnimi detajli.”

Literatura 297 -Tihozitje

Kritika v Sodobnosti

01V novembrski številki revije Sodobnost je bila objavljena kritika romana Tihožitje z mrtvo babico, ki jo je napisala Ana Geršak.

“Alternativni naslov Podstenškove pete knjige in četrtega romana bi se lahko glasil tudi Memento mori – ker za to namreč gre: za preplet življenja in smrti, za sopostavljanje sveta živih in prizorov iz onostranstva, za zavedanje minljivosti in za spoznanje, da bomo v grob lahko odnesli le sebe, za materializem proti transcendenci in kar je še podobnih opozicij. /…” 

Ana Geršak

Vir: Sodobnost, 79 (2015) 11, str.1502 – 1504.

Kritika romana “Sredi pajkove mreže” v Literaturi

literatura283-284V prvi letošnji številki Literature je bila objavljena kritika Leonore Flis, ki ob analizi romana Sredi pajkove mreže zapiše:

“V pisanju Toma Podstenška je nekaj filmskega, scenarističnega. Kot da bi se njegova besedila vedno znova zgledovala po filmski produkciji, ki ima rada trilerske preobrate in zaplete. Takšne, ki ji zna še posebej dobro upodobiti kak noirovski izdelek …”

“Če se osredotočimo le na romane, lahko med njimi hitro opazimo stične točke. Podstenška zanima aktualna realnost družbe, katere del smo. Svet, ki ga slika, največkrat ni topel in varen, predvsem pa ne deluje po načelih etike in humanosti …”

“Naključje ali zgolj navidezno naključje? Se vse v naših življenjih odvija v skladu s scenarijem, ki ga piše nevidna roka usode? Kolikšna je naša svobodna volja in kakšna je naša odgovornost v tem svetu? Kaj so moralna in nemoralna dejanja in kje je meja med njimi? To so vprašanja, ki jih Podstenškov roman vedno znova sproža.”

Vir: Flis, L. Figure na nevidni šahovnici usode. Literatura 27 (2015) 283-284, str. 223-227.