Projekt Primorci beremo že šestnajsto leto vabi k branju knjig slovenskih avtorjev, na seznam za leto 2022 pa je vključena tudi zbirka Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021).
PDF zgibanka s seznamom vseh izbranih knjig je dostopna na spodnji povezavi:
Za revijo Literatura je Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021) vzela pod drobnogled Silvija Žnidar, ki v zaključku zapiše:
“Za konec lahko tako rečemo, da nam bodo Podstenškove zgodbe zagotovo ostale v spominu: z izbranim načinom naracije vnašajo v literarni prostor svojstveno svežino, na nekatere problematike sodobnega sveta in družbe opozarjajo na samosvoj način, pri čemer pa bralce vselej prepričujejo tudi s svojim klepetavim tekočim, razgibanim jezikom. /…/”
V novi, že deseti sezoni projekta Mestne knjižnice Ljubljana Mesto bere je na bralnem seznamu tridesetih izbranih knjižnih naslovov tudi zbirka kratkih zgodb Ribji krik (LUD Literatura, 2017).
Na portalu Vrabec Anarhist je objavljena kritika Zgodb za lažji konec sveta, o katerih Gabriela Babnik uvodoma zapiše:
“Petnajst kratkih zgodb Toma Podstenška, ki so zbrane pod skupnim naslovom Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), odpirajo vprašanje odnosa med fikcijo in resničnostjo. Podstenšek, ki je znan kot romanopisec, ki je bil večkrat nominiran za kresnika, se tudi tokrat izkazuje kot izpisan avtor, kar pomeni, da je ne samo odličen opazovalec, ki se zlahka vživlja v različne karakterje, pač pa obravnava aktualne družbene teme, vendar vedno s kančkom bizarnega, ki ga vnese v navidez vsakdanje, če ne že banalne situacije. /…/”
Celotno besedilo lahko preberete na spodnji povezavi:
30. novembra sva se na Literarni postaji z moderatorko Danajo Lorenčič pogovarjala oZgodbah za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021). Zvočni posnetek dogodka, ki ga je organizarala Mariborska knjižnica, je zdaj na voljo na spodnji povezavi :
“Tomo Podstenšek se v petnajstih zgodbah izkaže kot odličen opazovalec družbe, ki zna prikazati različne odzive ljudi na številne tegobe stvarnosti, ne da bi sodil ali moraliziral. Tudi bralca skuša usmeriti, da na realnost pogleda z nove perspektive. To doseže s tem, da v povsem običajne, celo banalne situacije, kot je na primer nakup nove preproge, vnese elemente fantastičnega, ki sprožijo umik iz realnosti in cone udobja. Protagonist zgodbe Fuzija se, na primer, zlije s pravkar kupljeno preprogo in postane praktično samo še eden izmed kosov pohištva, vendar se njegovo življenje pravzaprav ne spremeni kaj dosti. /…/”
Tonja Jelen mi je za portal KMCS postavila nekaj vprašanj o Zgodbah za lažji konec sveta(Miš, 2021), celoten intervju lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo:
Na spletni strani z bralnimi priporočili slovenskih splošnih knjižnic dobreknjige.si se je znašla tudi zbirka Zgodbe za lažji konec sveta(Miš, 2021), ki je na “metru karakteristik” med drugim označena kot zabavna in skrajno nepredvidljiva knjiga.
Več na spodnji povezavi, avtorica predstavitve je Staša Kumše iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Na Televiziji Slovenija je bil pred nekaj dnevi predvajan prispevek o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021), ki je zdaj dostopen tudi v televizijskem arhivu.
(Op.: Zgodbe za lažji konecsveta so seveda zbirka kratkih zgodb in ne roman, kot se je pomotoma zapisalo v naslov prispevka.)
V torek, 29. 6., smo na vrtu Društva Slovenskih pisateljev v pogovoru z Ireno Miš Svoljšak predstavili nove knjige založbe Miš: romane Samo domov mepelji Igorja Karlovška, Beseda, ki je nimam Nataše Konc Lorenzutti, Balada o drevesu Mateje Gomboc, Meter in pol pomladi Petje Rijavec in moje kratkoprozne Zgodbe za lažji konec sveta.
Začenja se poletje in pri založbi Miš so pripravili paket priporočil za branje v vročih dneh, med njimi je tudi knjiga Zgodbe za lažji konec sveta, o kateri Irena Miš Svoljšak zapiše:
“Mi je dalo misliti, ko sem v eni od zgodb prebrala: ‘Če iščeš Boga si v veliki nevarnosti, da boš našel samega sebe.’ Zavse smo odgovorni sami, pravi, če si Bog, ni več izgovorov, ukrepati moraš. A tudi če nisi Bog, si za marsikaj odgovoren sam in moraš ukrepati, ugotoviš po razmisleku. Čips, pivo in televizija zagvišno ne pomenijo, da je vse v najlepšem redu … Tudi tole mater Miš črviči to ukrepanje in odgovornost, raje bi imela mirno poletje s čipsom in pivom. No, televizije tudi če ni, da so le knjige.”
Iz tiskarne so prišle Zgodbe za lažji konec sveta, ki na približno 250 straneh prinašajo petnajst raznolikih, a med seboj vendarle povezanih kratkih zgodb s fantazijskimi elementi.
Knjiga je izšla pri založbi Miš, uredila jo je Tina Kozin, za lekturo je poskrbela Tanja Zečević, naslovnico pa je oblikoval Žiga Valetič.
KAJ? Pogovor o zgodbah. Verjetno tudi malo branja “za pokušino”.
KDO? Avtorja Arjan Pregl in Tomo Podstenšek, z nama se bo pogovarjal urednik knjig Andrej Hočevar, organizatorja dogodka sta LUD Literatura in Salon uporabnih umetnosti Maribor.
KJE? Salon uporabnih umetnosti Maribor.
KDAJ? V torek, 13. novembra 2018, med 18:00 in 20:00.
Med 30. avgustom in 1. septembrom bo v Novem mestu potekal festival “Novo mesto short”, v okviru katerega bodo podelili nagrado za najboljšo kratkoprozno zbirko preteklega leta. Med nominiranimi knjigami je tudi Ribji krik (LUD Literatura).
Na portalu koridor-ku.si je objavljena recenzija knjige Ribji krik (LUD Literatura, 2017), v kateri Samanta Hadžić Žavski med drugim zapiše:
“Glavni protagonisti v zgodbah Toma Podstenška se v na videz vsakdanjih dogodkih spoprijemajo s takšnimi ali drugačnimi težavami. Zgodbe nas s svojo široko paleto likov in tem prevzamejo do te mere, da lahko ob branju poznavalsko kimamo in se strinjamo: »Tako je, to se je zgodilo tudi meni.« “