Mariborski literati z Dialogi v živo na Lentu

KAJ? Predstavitev tematske spomladanske številke Dialogov, branje objavljenih prispevkov.

KDO? Založba Aristej, revija Dialogi, avtorji prispevkov: Jerneja Ferlež, Tomo Podstenšek, Danica Križanič Müller, Simona Kopinšek, Bojan Tomažič, Tonja Jelen, Tone Partljič, Željko Perović, Zdenko Kodrič, Borut Gombač, Rok Gregor Vilcnik, Bojan Sedmak, Marjan Pungartnik, Kristina Kočan, Ana Svetel, Matic Ačko, Jan Šmarčan, Tom Veber, Helena Zemljič in morda še kdo … Dogodek bo povezovala literarna urednica Dialogov Petra Kolmančič.

KJE? Vojašniški trg 6, Maribor.

KDAJ? V četrtek, 23. 6. 2022, ob 19. uri.

Več o dogodku na: https://www.facebook.com/events/551320516462249/?ref=newsfeed

Oddaja”ARS humana” o kratkih zgodbah

Tokratna radijska oddaja ARS humana je bila posvečena predstavitvi dvojne številke revije Dialogov – izboru kratkih zgodb avtorjev, rojenih po letu 1980. (Izbor besedil je opravila literarna urednica revije Petra Kolmančič).

V pogovoru z Markom Goljo smo avtorji Ana Svetel, Denis Škofič, Kristina Kočan, Lara Paukovič, Nevenka Miklič Perne, Vesna Lemaić  in Tomo Podstenšek spregovorili o pisanju kratke proze in se predstavili z branjem (odlomkov) svojih zgodb.

Oddaja je zdaj dosegljiva tudi v radijskem arhivu na povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174641161 .

Vir: rtvslo.si

Kritika romana “Tihožitje z mrtvo babico” v Dialogih

Dialogi_10(2015)

V Dialogih je bila objavljena kritika romana Tihožitje z mrtvo babico, v kateri Miša Gams  pod naslovom Dediščina kot odslikava družinskih utopij uvodoma zapiše:

“Knjižni opus Toma Podstenška je bogatejši za nov roman, ki ga je na začetku leta izdal zavod Droplja. Če bi roman Dvigalo po svoji tematiki lahko uvrstili v pomlad in Sodbo v imenu ljudstva v vroče revolucionarno poletje, medtem ko roman Sredi pajkove mreže preveva melanholično jesensko vzdušje, je roman Tihožitje z mrtvo babico nedvomno odraz zime in zasluženega pokoja. Za razliko od prejšnjih romanov, ki svoj dramaturški lok gradijo na psiholoških kontrastih protagonistov, dramatičnih preobratih zgodbe in eksistencialističnih uvidih, je roman Tihožitje z mrtvo babico zasnovan zelo premišljeno, minimalistično in nepretenciozno.

Bralec se z lahkoto spusti v zgodbo o družini, ki po smrti babice podeduje razpadajoče kmetijsko posestvo, do katerega imajo družinski člani povsem različna, večinoma na ironiji osnovana občutja: “Tu še vukojebina ni; tukaj si ga kvečjemu kak star usmrajen jazbec meče na roko v svojem plesnivem brlogu …”.”