Z nekaj zamude je prišel iz tiskarne roman Površinska napetost (Litera, 2021).
Knjiga je izšla pri založbi Litera, uredila jo je Gabriela Babnik Ouattara, naslovnico pa je oblikoval Kristijan Robič …
Vir: Katalog izdaj založbe Litera za leto 2021.
Z eno od prvih verzij romana sem konec leta 2020 sodeloval tudi v projektu Drugo mnenje, ki ga izvaja Društvo slovenskih literarnih kritikov; s svojimi strokovnimi nasveti v tej fazi dela mi je pomagala Mojca Pišek.
Na Radiu ARS je bila v ponedeljkovi oddaji S knjižnega trga predstavljena zbirka Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021).
“Rahlo ironičen naslov tretje zbirka kratkih zgodb Zgodbe za lažji konec sveta Toma Podstenška, tudi avtorja šestih romanov, takoj prikliče občutek tesnobnosti in apokaliptičnosti, ki nas prežema že skoraj dve leti, obenem pa takoj zaslutimo, da se za njim skriva še nekaj več. Pod površjem zbirke namreč nekaj nezadržno brbota, od družbenih komentarjev do simbolike in aluzij, vse to čemi v podtalju in potrpežljivo čaka na svoj trenutek.” (Veronika Šoster, ARS)
Celotno recenzijo lahko zdaj preberete (ali poslušate) tudi v radijskem arhivu:
V času hiperprodukcije, ko se zdi vse hipno in minljivo, me vedno malo preseneti, da dobrih deset let po izidu moj prvenecDvigalo (Litera, 2011) še zmeraj sproža odzive.
Včasih imam ob tem malo mešane občutke, ker bi seveda to zgodbo danes izpisal popolnoma drugače (in upam, da tudi bolje :)), večinoma pa sem vesel, ker očitno knjiga uspe nagovoriti bralce in nudi dovolj izhodišč za razmisleke o človeški naravi.
Skratka, zapis o Dvigalu na Hermioninem literarnem blogu, ki ga lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.
V novi, že deseti sezoni projekta Mestne knjižnice Ljubljana Mesto bere je na bralnem seznamu tridesetih izbranih knjižnih naslovov tudi zbirka kratkih zgodb Ribji krik (LUD Literatura, 2017).
Lani sem kot mentor in avtor sodeloval v mednarodnem projektu RESCUE (REgeneration of disused Industrial Sites through Creativity in Europe) in ob tej priložnosti je nastala kratka zgodba Enkrat te dni, ki je zdaj objavljena še v angleškem prevodu.
Na portalu Vrabec Anarhist je objavljena kritika Zgodb za lažji konec sveta, o katerih Gabriela Babnik uvodoma zapiše:
“Petnajst kratkih zgodb Toma Podstenška, ki so zbrane pod skupnim naslovom Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), odpirajo vprašanje odnosa med fikcijo in resničnostjo. Podstenšek, ki je znan kot romanopisec, ki je bil večkrat nominiran za kresnika, se tudi tokrat izkazuje kot izpisan avtor, kar pomeni, da je ne samo odličen opazovalec, ki se zlahka vživlja v različne karakterje, pač pa obravnava aktualne družbene teme, vendar vedno s kančkom bizarnega, ki ga vnese v navidez vsakdanje, če ne že banalne situacije. /…/”
Celotno besedilo lahko preberete na spodnji povezavi:
… je naslov članka v današnji izdaji občinskega Časopisa za prijazen Maribor, v katerem Zora A. Jurič in Nino Flisar predstavljate nekatere knjige mariborskih avtorjev, ki so izšle v letošnjem letu. Med njimi so tudi Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2020).
30. novembra sva se na Literarni postaji z moderatorko Danajo Lorenčič pogovarjala oZgodbah za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021). Zvočni posnetek dogodka, ki ga je organizarala Mariborska knjižnica, je zdaj na voljo na spodnji povezavi :
Izšla je že sedma števila revije Spirala, v kateri je med drugimi prispevki objavljena moja kratka zgodba Poklicna etika. Ob izidu revije je potekal – žal samo na daljavo – tudi istoimenski festival, na katerem smo se avtorji predstavili z branjem svojih besedil.
Zgodbo lahko tako spodaj bodisi poslušate ali preberete:
Na spletnih straneh Knjižnice A. T. Linharta Radovljica knjižničarji ocenjujejo in priporočajo izbrane knjige, o zbirki Zgodbe za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021) je pisala Katja Bevk:
“Tomo Podstenšek se v petnajstih zgodbah izkaže kot odličen opazovalec družbe, ki zna prikazati različne odzive ljudi na številne tegobe stvarnosti, ne da bi sodil ali moraliziral. Tudi bralca skuša usmeriti, da na realnost pogleda z nove perspektive. To doseže s tem, da v povsem običajne, celo banalne situacije, kot je na primer nakup nove preproge, vnese elemente fantastičnega, ki sprožijo umik iz realnosti in cone udobja. Protagonist zgodbe Fuzija se, na primer, zlije s pravkar kupljeno preprogo in postane praktično samo še eden izmed kosov pohištva, vendar se njegovo življenje pravzaprav ne spremeni kaj dosti. /…/”
“Morda sta me najbolj navdušili Pom poko pom no pom o nenavadnem opazovalcu rakunjih psov in pa čisto malo povezana Zgodba z epilogom o policistu, ki začne raziskovati skrivnostno izginotje svojega kolega, pa pristane v vrtincu nenavadnosti in absurdnosti. Z mojstrskim zaključkom.”
V septembrski številki revije Sodobnostje objavljena kratka zgodba Rudi z enim pljučnim krilom. (Če po naslovu še niste uganili, v kakšnem slogu je napisana, prilagam še en kratek degustacijski odlomek. :))
“Skozi zavese na oknu se je precejala mesečina in risala na steno migetajoč pravokotnik. Ugibal sem, kako dolgo bom še čakal na obljubljeni avto. Stric še ni bil tako zelo star, to je res, ampak imel je samo polovico pljuč in slabo srce, kar mi je vlivalo nekaj upanja … “
“Pod srhom in humorjem pa stoji trden temelj zgodb – razmislek o tistem, kar je resnično pomembno in o tistem, kar nas žene skozi vsakdanjik, o izmuzljivem iskanju bistva in bolečem grebenju za smislom,” je med drugim o Zgodbah za lažji konec sveta(Miš, 2021) zapisala Maja Črepinšek; njeno celotno predstavitev knjige lahko preberete tukaj.
Tonja Jelen mi je za portal KMCS postavila nekaj vprašanj o Zgodbah za lažji konec sveta(Miš, 2021), celoten intervju lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo: