Pogosto si predstavlja, kako bi bilo, če bi bile stvari malo drugačne. Pri čemer “pogosto” pomeni ves čas in ob vsaki priložnosti, “malo” pa ravno toliko, da je sprememba praviloma nemogoča.
Opis na zavihku:
Malo drugače je roman, v katerem spremljamo več generacij članov razširjene družine. V prepletenih zgodbenih linijah tematizira različne obrambne mehanizme ljudi, ujetih v nefunkcionalne partnerske odnose, konflikte med starši in otroki, vprašanje medgeneracijske solidarnosti, rivalstva med sorojenci ter njihovo socialno-ekonomsko razslojevanje. Jedrno zgodbo romana predstavlja napeta nočna razprava med odtujenima bratoma Petrom in Tomažem, ko prvi drugega prosi za nenavadno, celo šokantno uslugo. Ta družinska zgodba je v svojem bistvu univerzalna, saj se obžalovanja, nasilje in vulgarnost ironično stapljajo z velikimi in sijočimi sanjami likov, ki bi morda lahko živeli malo drugače – ali pa tudi ne. Več o tem izvemo zaradi vznemirljivih posegov vsevednega pripovedovalca v besedilo.
(Vir: https://www.ludliteratura.si/knjigarna/knjige/malo-drugace/)
Odlomek iz romana: https://www.ludliteratura.si/branje/proza/malo-drugace/
Avtor nas mojstrsko drži v napetosti od začetka, ko še ugotavljamo, kdo je kdo, preko zapletov in vrhuncev, ki nam zastavljajo vprašanja, kam se bo zgodba zasukala, do malo drugačnega konca.
(Neža Vilhelm, Bukla)
Jezik je naraven in živ, začinjen takrat, ko to zahteva karakterizacija oseb, pripoved napeta, z dovolj nepredvidljivimi zasuki in razvojem oseb, da besedilo ohranja bralčevo radovednost.
(Magda Vremec Ragusi, dobreknjige.si)
Tomo Podstenšek se v svojem novem romanu Malo drugače izkaže kot pozoren opazovalec slehernikovega zgolj na videz premočrtnega vsakdana s poluhom za mala junaštva in prikrite tragedije.
(Kristjan Rakar, Delo)
Odlika Podstenškovega pisanja je izgradnja detajlov posameznih dogodkov, ki so zato bralki toliko prepričljivejši in bolj živi.
(Laura Drašler, Radio Študent)
V Malo drugače ne beremo linearnega časa, pač pa nekakšen časovni mozaik, v katerem se pripoved sem in tja izgubi celo v prihodnost ali v paralelne – »če bi« – svetove.«
(Ana Schnabl, Dnevnik)
Povezave do kritik, recenzij, odzivov … :
Tomo Podstenšek 