V novi, že deseti sezoni projekta Mestne knjižnice Ljubljana Mesto bere je na bralnem seznamu tridesetih izbranih knjižnih naslovov tudi zbirka kratkih zgodb Ribji krik (LUD Literatura, 2017).
Mesto bere
Avtor: tomopodstensek
Prevod zgodbe v zborniku projekta RESCUE
Lani sem kot mentor in avtor sodeloval v mednarodnem projektu RESCUE (REgeneration of disused Industrial Sites through Creativity in Europe) in ob tej priložnosti je nastala kratka zgodba Enkrat te dni, ki je zdaj objavljena še v angleškem prevodu.
Več o projektu: http://www.x-op.eu/sl/novica/kreativni-impulzi-industrijske-dediscine
Prevod romana v poljščino
Iz tiska je pravkar prišel prevod romana Tihožitje z mrtvo babico, ki je v poljščini dobil naslov Krajobraz z martwą babcią.
Knjigo je prevedla Agnieszka Żuchowska-Arendt, izšla pa je pri založbi Fundacja Duży Format.
Vir fotografij: https://www.facebook.com/FundacjaDF/posts/1771647033026868
Kritika na Vrabcu Anarhistu
Na portalu Vrabec Anarhist je objavljena kritika Zgodb za lažji konec sveta, o katerih Gabriela Babnik uvodoma zapiše:
“Petnajst kratkih zgodb Toma Podstenška, ki so zbrane pod skupnim naslovom Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), odpirajo vprašanje odnosa med fikcijo in resničnostjo. Podstenšek, ki je znan kot romanopisec, ki je bil večkrat nominiran za kresnika, se tudi tokrat izkazuje kot izpisan avtor, kar pomeni, da je ne samo odličen opazovalec, ki se zlahka vživlja v različne karakterje, pač pa obravnava aktualne družbene teme, vendar vedno s kančkom bizarnega, ki ga vnese v navidez vsakdanje, če ne že banalne situacije. /…/”
Celotno besedilo lahko preberete na spodnji povezavi:
http://vrabecanarhist.eu/gabriela-babnik-tomo-podstensek-ocena/
Kritika v Sodobnosti
V zadnji letošnji številki revije Sodobnost je objavljena kritika Zgodb za lažji konec sveta (Miš, 2021); o knjigi je pisala Lucija Stepančič.
Knjižna bera mariborskih avtorjev …
… je naslov članka v današnji izdaji občinskega Časopisa za prijazen Maribor, v katerem Zora A. Jurič in Nino Flisar predstavljate nekatere knjige mariborskih avtorjev, ki so izšle v letošnjem letu. Med njimi so tudi Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2020).
Zvočni posnetek Literarne postaje
30. novembra sva se na Literarni postaji z moderatorko Danajo Lorenčič pogovarjala o Zgodbah za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021). Zvočni posnetek dogodka, ki ga je organizarala Mariborska knjižnica, je zdaj na voljo na spodnji povezavi :
Vir: https://www.mb.sik.si/predstavitev-knjige-zgodbe-za-lazji-konec-sveta.html
Objava zgodbe “Poklicna etika” v Spirali
Izšla je že sedma števila revije Spirala, v kateri je med drugimi prispevki objavljena moja kratka zgodba Poklicna etika. Ob izidu revije je potekal – žal samo na daljavo – tudi istoimenski festival, na katerem smo se avtorji predstavili z branjem svojih besedil.
Zgodbo lahko tako spodaj bodisi poslušate ali preberete:
Predstavitev zbirke zgodb na portalu Knjižnice Radovljica
Na spletnih straneh Knjižnice A. T. Linharta Radovljica knjižničarji ocenjujejo in priporočajo izbrane knjige, o zbirki Zgodbe za lažji konec sveta (Založba Miš, 2021) je pisala Katja Bevk:
Vir: https://www.rad.sik.si/prebrane-knjige/?single=1&list=&id=2102&novosti=1&ocena=&sort=
Predstavitev “Zgodb za lažji konec sveta”
KAJ? Predstavitev in pogovor o knjigi Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021).
KDO? Tomo Podstenšek, Danaja Lorenčič, Mariborska knjižnica.
KDAJ? V torek, 30. novembra, ob 18:00.
KJE? Sodni stolp, Pristan 8, Maribor.
Bralno priporočilo Mestne knjižnice Ljubljana
Takole pa so Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021) svojim bralcem predstavili v Mestni knjižnici Ljubljana:
Recenzija zbirke kratkih zgodb
O Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021) je za Koridor pisala Sanja Podržaj:
“Tomo Podstenšek se v petnajstih zgodbah izkaže kot odličen opazovalec družbe, ki zna prikazati različne odzive ljudi na številne tegobe stvarnosti, ne da bi sodil ali moraliziral. Tudi bralca skuša usmeriti, da na realnost pogleda z nove perspektive. To doseže s tem, da v povsem običajne, celo banalne situacije, kot je na primer nakup nove preproge, vnese elemente fantastičnega, ki sprožijo umik iz realnosti in cone udobja. Protagonist zgodbe Fuzija se, na primer, zlije s pravkar kupljeno preprogo in postane praktično samo še eden izmed kosov pohištva, vendar se njegovo življenje pravzaprav ne spremeni kaj dosti. /…/”
Celoten zapis je dostopen na spodnji povezavi.
Matic piše … tudi o “Zgodbah za lažji konec sveta”
Na blogu Matic piše je Matic Slapšak vzel pod drobnogled Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), o katerih med drugim pravi:
“Morda sta me najbolj navdušili Pom poko pom no pom o nenavadnem opazovalcu rakunjih psov in pa čisto malo povezana Zgodba z epilogom o policistu, ki začne raziskovati skrivnostno izginotje svojega kolega, pa pristane v vrtincu nenavadnosti in absurdnosti. Z mojstrskim zaključkom.”
Celoten zapis lahko preberete na: https://maticpise.com/2021/09/21/zgodbe-za-lazji-konec-sveta/ .
Objava v Sodobnosti
V septembrski številki revije Sodobnost je objavljena kratka zgodba Rudi z enim pljučnim krilom. (Če po naslovu še niste uganili, v kakšnem slogu je napisana, prilagam še en kratek degustacijski odlomek. :))
“Skozi zavese na oknu se je precejala mesečina in risala na steno migetajoč pravokotnik. Ugibal sem, kako dolgo bom še čakal na obljubljeni avto. Stric še ni bil tako zelo star, to je res, ampak imel je samo polovico pljuč in slabo srce, kar mi je vlivalo nekaj upanja … “
O “Zgodbah za lažji konec sveta”
“Pod srhom in humorjem pa stoji trden temelj zgodb – razmislek o tistem, kar je resnično pomembno in o tistem, kar nas žene skozi vsakdanjik, o izmuzljivem iskanju bistva in bolečem grebenju za smislom,” je med drugim o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021) zapisala Maja Črepinšek; njeno celotno predstavitev knjige lahko preberete tukaj.
Intervju o zbirki kratkih zgodb
Tonja Jelen mi je za portal KMCS postavila nekaj vprašanj o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021), celoten intervju lahko preberete s klikom na spodnjo povezavo:
Delavke in delavci so odšli, kaj pa zdaj?
Minuli vikend je v prostorih KIBLA PORTAL-a na območju nekdanje tekstilne tovarne in predilnice potekal umetniški program mednarodnega projekta RESCUE, ki ga v Mariboru organizira Društvo za sodobno umetnost X-OP.
V okviru projekta so se odvijale tudi delavnice pisanja kratke zgodbe na temo industrijske dediščine, pisni izdelki, ki so nastali, pa so zbrani v knjižici s pomenljivim naslovom Delavke in delavci so odšli, kaj pa zdaj?, ki jo lahko v PDF formatu poiščete in preberete na strani: http://www.x-op.eu/sl/novica/kreativni-impulzi-industrijske-dediscine .
Knjižico je ilustrirala Janja Kosi, oblikovala jo je Brina Fekonja, urednica in kuratorka celotnih delavnic je bila Irena Borić.
Udeleženke delavnic in avtorice prispevkov so Katja Cafuta, Maja Horvat in Robin Marn, eno zgodbo pa sem na povabilo organizatorjev kot mentor delavnic prispeval tudi sam.
Radijski prispevek o zbirki kratkih zgodb
V arhivu Radia Slovenije lahko prisluhnete posnetku oddaje Svet kulture z dne 10. 8., v kateri sta bila predstavljena zbirka Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021) in prostorska instalacija Natalije R. Črnčec Ljubezen.
O “Zgodbah za lažji konec sveta” na portalu dobreknjige.si
Na spletni strani z bralnimi priporočili slovenskih splošnih knjižnic dobreknjige.si se je znašla tudi zbirka Zgodbe za lažji konec sveta (Miš, 2021), ki je na “metru karakteristik” med drugim označena kot zabavna in skrajno nepredvidljiva knjiga.
Več na spodnji povezavi, avtorica predstavitve je Staša Kumše iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Prispevek o “Zgodbah za lažji konec sveta”
Na Televiziji Slovenija je bil pred nekaj dnevi predvajan prispevek o Zgodbah za lažji konec sveta (Miš, 2021), ki je zdaj dostopen tudi v televizijskem arhivu.
(Op.: Zgodbe za lažji konec sveta so seveda zbirka kratkih zgodb in ne roman, kot se je pomotoma zapisalo v naslov prispevka.)
Tomo Podstenšek 